V tokratni oddaji Vzhodna smo govorili o zelenem prehodu in obnovljivih virih energije.

Za oddajo so spregovorili izvršni direktor Dravskih elektrarn Maribor (DEM) Miha Pečovnik, Nina Hojnik, predsednica Združenje slovenske fotovoltaike in Peter Kumer, direktor podjetja Enertec d.o.o.

Za našo televizijo pa je spregovoril tudi vodja sektorja za obnovljive vire energije Tomislav Tkalec iz Ministrstva za okolje, podnebje in energijo. O viziji za vzpostavitev Črpalne hidroelektrarne (ČHE) Kozjak smo vprašali vodjo sektorja za obnovljive vire energije. Tomislav Tkalec pravi: “Glede na to, da bo vedno več obnovljivih virov v sistemu, oz. električne energije iz obnovljivih virov, ki nekatere seveda ne moremo enako nadzorovat, proizvodnjo iz njih enako, kot pri nekaterih tradicionalnih virih. Se pojavlja vedno več potreb po hranjenju te energije in Črpalne hidroelektrarne so en primer, kjer je to možno doseči. Tudi stroškovno učinkovito, tudi v zadostnih kapacitetah. Projekti, kot so Črpalna hidroelektrarna Kozjak in nadgradnja ČHE Avče so ena od prioritet države.”

ČHE Kozjak je že umeščen v Državni prostorski načrt (DPN)

Vodja projekta črpalne hidroelektrarne (ČHE) Kozjak in izvršni direktor DEM Miha Pečovnik je o projektu povedal: “Projekt ČHE Kozjak, s pripadajočim daljnovodom ima sprejeto uredbo o državnem prostorskem načrtu več kot desetletje. Žal so se razmere takrat, takoj po tem sprejetju, spremenile, to je bil tudi eden izmed razlogov zakaj, se je projekt ustavil. To kar je gospod Tkalec povedal, s čedalje večjo proizvodnjo teh nestanovitnih obnovljivih virov, pa se tudi okolje v katerem mi delujemo, za katerega je predvidena ta črpalna hidroelektrarna, bistveno spreminja. Zato smo konce lanskega leta ta projekt oživili. Trenutno smo v fazi novelacije idejnega projekta. Konkretno je prišlo v zadnjih 10 letih do določenih tehničnih sprememb. Najbolj pomembna je ta, da smo se pač odločili, da bomo vso opremo, ki je v strojnici premaknili v hrib, to se pravi, v kaverno.”

“Hkrati pa izdelujemo tudi strokovne podlage, tiste, ki so nam v državnem prostorskem načrtu naložene. Te podlage so v izdelavi, zajemajo arheologijo, geologijo, vpliv na podnebje, vpliv na gozdove, vpliv na življe, podzemne vode … trenutno smo v fazi izdelave teh strokovnih podlag,” še pojasni Pečovnik.

Projekt vključen v Celovitem nacionalnem energetskem in podnebnem načrtu Republike Slovenije

Ko govorimo o Celovitem nacionalnem energetskem in podnebnem načrtu Republike Slovenije (NEPN), je ČHE Kozjak vanj vključen? Tomislav Tkalec, iz Ministrstva za okolje, podnebje in energijo pove: “Ja dejansko v NEPN-u je zadeva vključena. Črpalne hidroelektrarne so predvidene v enem izmed ukrepov. Ne vodim sicer tega procesa, trenutno ne znam točno ubesedit, kako je ta ukrep spisan, je pa zagotovo to eno od prioritetnih področij, ki bo seveda deležno aktivnosti v prihodnjih letih.”

Bo država konkretno pri ČHE Kozjak kako pomagala pri projektu? “Za ČHE Kozjak zagotovo bodo podpore, vendar je ta projekt še v fazi prostorskega umeščanja, oz. vsaj kaj se tiče daljnovoda do tja, predvsem ta del je problematičen. Ko se te zadeve uredijo in ko bo zadevo možno umestit skupaj z daljnovodom, bo seveda projekt šel naprej, in takrat se bo tudi razmišljajo o subvencioniranju tega.”

Pomemben objekt za zeleni prehod

Miha Pečovnik iz DEM še dopolni Tkalca: “Mi en tak objekt potrebujemo. Potrebujemo objekt, ki bo sposoben energijo shranit, takrat ko jo je preveč, ali pa, ko so razmere za to ugodne in sposoben to energijo sproščat oz. oddajat v omrežje, takrat, ko so razmere za to. Predvideno bo ČHE Kozjak sposobna shranit energije enako, kot, oz. količina shranjene energije bo enaka, kot proizvedena energija Nuklearne elektrarne Krško v sedmih urah. To je za primerjavo en zanimiv podatek. Mislimo, da so ravno tovrstni objekti, ne smemo pozabit, mi tak objekt v Sloveniji že mamo, torej ČHE Avče v Soški dolini. Tudi izkušnje iz tega mamo in mislimo, da ti objekti so izjemno pomembni za ta zeleni prehod in za zmanjševanje težav in tveganj, ki lahko nastanejo iz tega res hitrega povečevanja proizvodnje električne energije iz nestanovitnih virov.”

Dobre prakse črpajo tudi iz Evrope

“Objekt bo stal v občini Selnica ob Dravi, približno štiri kilometre severno, oz. po glavni cesti od Dravograda proti Mariboru od hidroelektrarne Fala, tam je načrtovano tudi vtočno-iztočni objekt, kar ob glavni cesti med Mariborom in Dravogradom, zajetje pa je v bližini Kolarjevega vrha. Tam bomo določen del terena odvzeli, poglobili in naredili okrog nasip. Poudaril bi, da to ne gre za neko 60 metrov visoko ločno betonsko pregrado. Temveč gre za nasip, zelo podoben, kot se uporablja tudi pri ostalih črpalnih hidroelektrarnah v Evropi, konec koncev naši severni sosedi imajo z njimi precej izkušenj, bo blizu Kolarjevega vrha in to je to. Potem pa je še ena trasa daljnovoda, ki je v DPN umeščena v prostor, je pa res, da so v izdelavi študije ki so nujne, da bomo lahko tudi ta del projekta razgrnili javnosti,” še v oddaji pove Pečovnik.

Spodaj si lahko ogledate celotno oddajo Vzhodna, kjer smo govorili o zelenem prehodu.

Uredništvo

See author's posts