V Sloveniji lahko vetrne elektrarne preštejemo na prste ene roke. Bo kmalu kako drugače?

V oddaji Vzhodna smo govorili tudi o vetrnih elektrarnah. Na to temo je spregovoril tudi vodja sektorja za obnovljive vire energije Tomislav Tkalec iz Ministrstva za okolje, podnebje in energijo. “Torej, Slovenija, tako kot druge države Evropske unije, in tudi globalno vse druge države, smo na poti defosilizacije, stran od fosilnih virov. Viri prihodnosti so gotovo OVE (obnovljivi viri energije), v nekaterih državah tudi jedrska energija, pri obnovljivih virih, pa seveda govorimo o hidro, soncu, vetru, geotermalni energiji, lesu oz. biomasi. To so tisti viri, kjer bomo morali tudi mi narediti korak naprej,” uvodoma pojasni Tkalec.

Kar se tiče vetrne energije je Slovenija slaba 

Predvsem, kar se tiče vetrne energije smo napram Evropi v Sloveniji zelo slabi, še pojasni vodja sektorja za obnovljive vire energije: “Slovenija ima postavljene recimo temu, podnebno-energetske cilije, zmanjševanje emisij toplogrednih plinov, zvišanja deležev obnovljivih virov in za energetsko učinkovitost oz. zmanjšanje rabe energije. Na področju obnovljivih virov energije, imamo trenutno postavljen cilj doseči 27 odstotkov končne rabe energije iz obnovljivih virov do leta 2030, vendar imamo v postopku trenutno posodobite nacionalnega energetskega in podnebnega načrta, ki mora seveda sledit novim zavezam, ki so bile sprejete na evropski ravni. Treba je povedat, da na evropski ravni, so se cilji za leto 2030 iz 32 odstotkov zvišali na 42,5 odstotkov. Torej mora tudi Slovenija svoje cilje zvišati. Trenutni predlog je, da se ta cilj zviša na 30 do 35 odstotkov. Do konca junija leta bomo imeli tudi končno številko.”

Tomislav Tkalec še poudari, da kar se tiče obnovljivih virov energije, kot država spodbujajo in promoviramo vse vire: “Treba je povedat, da lani smo imeli, res izredno rast, kar se tiče kapacitet novih sončnih elektrarn bili smo tudi, gledano na prebivalca, postavljenih torej novih kapacitet na prebivalca v vrhu Evropske unije in smo trenutno na več kot 1100 postavljenih megavatov kapacitet sonca. Moram pa trend, ki je bil lani, torej približno 400 megavatov postavljenih sledit vsaj do leta 2030, da dosežemo cilj, ki smo si ga postavili za sonce.”

“Moramo pa seveda izvest številne projekte na drugih področjih. Veter je eden izmed področij, kjer smo kot država precej slabi, oz. drugi najslabši v Evropski uniji, in vidimo, da tam imamo pa veliko težav pri umeščanju. Razlogov je seveda več, od tega, da kot država recimo temu, nismo bili zelo proaktivni na tem področju, in pri iskanju ustreznih lokacij, da je bilo področje prepuščeno nekim lastnim iniciativam in tudi interesom. In so se na različne načine izbirala ta območja, ne nujno neustreznejše iz vidika okoljske in družbene sprejemljivosti. Delamo pa tudi tu korake naprej, v pripravi bo kmalu tudi tematski akcijski program za potencialna prednostna območja sonce in veter. Želimo pokazat, da dejansko v državi imamo nekaj ustreznih območij za umeščanje vetra in da, do leta 2030 ni nek problem če umestimo 30 do 50 vetrnic, seveda pa po letu 2030 se jih pričakuje več,” še v oddaji Vzhodna pojasni Tkalec.

Osredotočanje na trajnostni razvoj 

Anamarija L. Mrgole, vodja vetrnih projektov na Dravskih elektrarnah Maribor je za oddajo Vzhodno povedala, kakšna je njihova razvojna strategija: “Razvojna strategija Dravskih elektrarn vključuje tudi sledenje ciljem NEPN-a in pa seveda zavezam, ki smo jih prevzeli v okviru Evropske unije, kar pomeni, da se osredotočamo na trajnostni razvoj, med drugim tudi vetrnih projektov, vsekakor želimo, da Dravske elektrarne ostanejo vodilna družba pri proizvodnji energije iz obnovljivih virov energije.

Kako pa Anamarija L. Mrgole gleda na to, da vetrni projekti velikokrat pri ljudeh, predvsem pri lokalnem prebivalstvu niso sprejeti najbolje? “Kljub pojavljanju izzivov, pri umeščanju vetrnih elektrarn v prostor, ne opažamo nekega generalnega širjenega negativnega odnosa do vetrnih projektov. Dejstvo je, da je v pripravi več projektov, različnih investitorjev, kar seveda kaže na neko raznolikost in pa interes v tej smeri. Vlada se aktivno vključuje v pripravo uredbe, ki je eden izmed faktorjev, ki bo tudi olajšal postopek, tako imenovanega, sprejemanja vetrnih elektrarn v prostor. Naša prizadevanja gredo predvsem v smeri zagotavljanja transparentnosti, odprtosti v celotnem postopku. Tako, da bodo lahko vključeni vsi na katere projekt vpliva. Je pa res, da Evropejke, Evropejci z vetrnimi elektrarnami že dolgo živijo in pri nas, pa so vetrne elektrarne novost, zato mogoče je ta odnos do vetrnih elektrarn nekoliko skeptičen.”

Pomembno je ozaveščanje prebivalcev

Že nekajkrat so se v Sloveniji pri podobnih projektih oblikovale civilne iniciative. Zakaj? Anamarija L. Mrgole pojasni: “Razlogi, za takšno, recimo vzdušje, ustanavljanja civilnih iniciativ, so predvsem posledice, kot sem že prej povedala, skrbmi pred novostmi in pa težavami pri predstavljanju življenja s pogledom na vetrnice. Pomembno je ozaveščanje, pomembno je izobraževanje prebivalstva, seveda o pozitivnih vplivih obnovljivih virov energije na okolje. Kar lahko pa pomaga potem tudi pri sprejemanju takšne tehnologije. Zato so naše prizadevanja res usmerjena  aktivno sodelovanje z lokalnimi skupnostmi in posamezniki. Da bi razumeli njihove pomisleke in pa seveda skupaj iskali rešitve, ki bodo v mislim da največjo korist vsem v tem postopku. Je pa pomembno povedati in se tudi zavedati, da pri gradnji res sprva posežemo v okolje, dolgoročno pa ga obvarujemo.”

“Primarno je odgovornost vseh nas, da ozaveščamo. Ozaveščanje o prednostih vetrnih elektrarn je, mislim da, skupna odgovornosti, in Dravske elektrarne že izvajajo aktivnosti za ozaveščanje o zelenem prehodu in pa prednostih obnovljivih virov energije. Imamo pa v načrtu intenzivno informiranje o zelenem prehodu, med drugim tudi na področju vetra,” še pove vodja vetrnih projektov na DEM.

A se kakšne dobre prakse črpajo tudi iz recimo Avstrije, s katero se v Sloveniji tako zelo radi primerjamo? “Treba je povedat, da je veter lani predstavljal 19 odstotkov proizvodnje električne energije v Evropski uniji. To ni zanemarljiva številka, in če govorimo o naših severnih in južnih sosedih, lahko govorimo, da je v Avstriji inštaliranih preko 1300 vetrnih turbin, Hrvaška jih ima že preko 350, in obe državi, sta vsaka v letu 2023 s proizvedeno vetrno energijo pokrili 14 odstotkov svoje letne porabe. Na tem področju prednačijo Danska, Nemčija, Irska, Velika Britanija, tam govorimo že p številkah preko 30 odstotkov, in to niso zanemaljive številke. Res je, Slovenija je na spodnjem delu te lestvice, verjamem pa, da je čas za spremembe, saj si najbrž ne želimo ponovno  izvajati statističnega odkupa, oz. prenosa manjkajočih količin obnovljive energije”, pove Anamarija L. Mrgole.

“Projekti Dravskih elektrarn na področju vetra so v postopku umeščanja v prostor, res je, ta faza je dolgotrajna, iz razloga varovanja ljudi, iz razloga varovanja narave, živali, skratka celotne krajine. To pomeni, da je to faze pregledovanja morebitnih vplivov na človeka, na naravo na okolico in seveda omilitvenih ukrepov,” nam še pove.

Kje konkretno pa na DEM načrtujejo vetrnice? “Na Dravskih elektrarnah imamo tri večje vetrne projekte, torej vetrno elektrarno Ojstrica, vetrno elektrarno Rogatec in pa vetrno elektrarno Paški Kozjak.”

Spodaj si lahko ogledate celotno oddajo Vzhodna, kjer smo govorili o zelenem prehodu.

Uredništvo

See author's posts