Na Policijski upravi Maribor opažajo v zadnjem letu porast obravnave kaznivih dejanj nasilja v družini. Glede na število zadnjih pet, deset let, pa ostaja v povprečju.

“Ko govorimo o nasilju v družini, lahko govorimo samo o kaznivem dejanju 191. člena Kazenskega zakonika “Nasilje v družini”, vendar obravnava pomeni mnogo širšo območje. Se pravi tudi druga kazniva dejanja od spolnih zlorab otrok do groženj, zalezovanja, vse to spada v ta širši kontekst,” je dejala Simona Lilek, vodja Oddelka za mladoletno kriminaliteto SKP PU Maribor, v oddaji Na glas o nasilju in preprečevanju nasilja na BK TV.

Ko pride do prijave nasilja, sledi postopek ugotavljanja in obravnave.  Simona Lilek je poudarila, da policija v vseh primerih prijav zbere obvestila, o tem nato obvesti pristojno državno tožilstvo, kadar gre za kazniva dejanja. Pri tem je koristno, je še izpostavila, da sodelujejo drugi, ne samo žrtev, tudi ljudje, ki so o tem karkoli vedeli, sosedje, prijatelji, znanci. Dejala je, da so vse informacije dobrodošle, da uspešno zaključijo preiskavo.

Prijava nasilja in zbiranje informacij

Robi Štrman iz Sektorja uniformirane policije PU Maribor je v isti oddaji izpostavil obravnavanje žrtve v policijskem postopku. Najprej pa, da se lahko prve prijave naredijo na telefonsko številko 113, ki je dostopna 24 ur na dan. Operativni center na to pošlje patruljo k žrtvi oziroma prijavitelju nasilja, tam se prijavo sprejme ustno ali pa se žrtev povabi na policijsko postajo, kjer se opravi razgovor. Ne glede na to, ali nasilje prijavi žrtev ali kdo drug, je naloga Policije, da zbere vse informacije. Sprejmejo pa lahko tudi pisno prijavo kaznivega dejanja preko elektronskega sporočila, pošte. Obravnavajo tudi anonimne prijave, npr. preko telefonske številke 080 1200. Informacije zberejo tudi od sorodnikov, prijateljev, sosedov, čim več vsega, tako da lahko kasneje obravnavajo kaznivo dejanje, če ugotovijo, da gre za to.

Obravnavanje povzročitelja kaznivega dejanja nasilja v družini

Policija obravnava tudi povzročitelja ali povzročiteljico nasilja, pri tem pa se ločuje ali gre za prekršek ali kaznivo dejanje. Štrman ob tem izpostavlja, da gre v primerih kaznivih dejanj  za dolgotrajajoče, ponavljajoče se dejanje, ko dejanje traja dlje časa.  Povzročitelj v takih primerih spravi žrtev v podrejeni položaj. Pri prekrških pa govorimo, ko na žaljiv način kršitelj z nekim vedenjem povzroči občutek ponižanja, prizadetosti in ogroženosti. Štrman je dodal, da gre za bistveno manjšo intenziteto dogodka kot pri intenziteti dogodka kaznivega dejanja.  Kršitelju za prekršek izrečejo globo. Pri kaznivih dejanjih pa, ko zberejo obvestila, zaključijo s kazensko ovadbo ali sporočilo za okrožno državno sodišče.

V večini primerov nasilje moškega nad žensko, so pa še drugi primeri

V večini primerov gre pri nasilju v družini za primere, v katerih je ženska žrtev, moški pa povzročitelj nasilja. Opozarjajo pa tudi na drugo nasilje v skupnosti. Simona Lilek je tako izpostavila nasilje nad starejšimi, “sploh tam, kjer starejši nimajo razvite socialne mreže. Nasilje v družini je v širšem kontekstu tudi nasilje nad otroki, tudi oblike zanemarjanja. Vse to spada v kontekst nasilja v družini in vse to tudi obravnavamo”.

Ukrep prepovedi približevanja izrečen v skoraj vseh primerih nasilja v družini

V kar 96 odstotkih obravnavanih kaznivih dejanj nasilja v družini na PU Maribor je vedno izrečen ukrep za zaščito žrtve “prepoved približevanja”, je povedal Štrman. “Statistično gledano je to malo v porastu,” je še izpostavil in dodal, da gre za približno 13 odstotkov. “Ampak, ker je prekrškov 13,6 odstotka manj, to pomeni, da smo nekje še na istem kot v preteklih petih letih.” In kako poteka postopek? Ko izrečejo ta ukrep, ga dajo po 48 urah v presojo preiskovalnemu sodniku, ta pa po besedah Štrmana najkasneje v 24 urah potrdi njihovo presojo in jo podaljša za 15 dni. Če pa pride v tem času do kršitve v teh 15 dneh in policiji žrtev to naznani, dajo ukrep ponovno v presojo. Preiskovalni sodnik to lahko podaljša na 60 dni.

Grožnje preko telefona, elektronskih sporočil, prijateljev, znancev …

Največ kršitev prepovedi približevanja – kar 50 odstotkov – imajo preko telefonov, torej telekomunikacijskih sredstev. Štrman pravi, da pri tem kršitelj ne pride v stik z žrtvijo. V 30 odstotkih prav tako ne pride od stika,  gre pa za grožnje  preko elektronskih sporočil, preko sorodnikov, prijateljev in podobno. V približno 12 odstotkih pa pride do stika z žrtvijo na kraju dogodka, ki je v okolici njenega doma, službe oziroma objektov, ki so sicer vključeni pri prepovedi približevanja.

Nasilje se lahko ponovi

Simona Lilek je še opozorila na to, da lahko pride do težav, če žrtev pri nadzoru ne sodeluje s policijo. Žrtev se namreč v posameznih primerih med postopkom premisli. Storilec jo namreč včasih prepriča, da se bo izboljšal. Zato ga povabi nazaj domov, nato pa to prikriva pred policijo, sorodniki. Pri tem pa nastane “problem, ki se ga žrtev zave, ko se nasilje ponovi”, je opozorila Lilekova.

Čeprav mnogi menijo, da jih ne briga, kaj se dogaja pri sosedih ali znancih, sorodnikih, in se nočejo mešati v družino, pri kateri vedo, da prihaja do nasilja, je treba izpostaviti: nasilje je treba prijaviti, le tako se ga lahko tudi zaustavi in prepreči nadaljevanje. Sploh pa morajo sodelovati vsi deležniki, ki se ukvarjajo z žrtvami in povzročitelji, tudi žrtve in povzročitelji sami. Posameznikom, ki pa so priče nasilju – pa apel: prijavite nasilje, s tem lahko rešite tudi življenje.

Uredništvo

See author's posts