21:37, pon, 17. Jun

VIDEO: Večina kmetov še ni dobila izplačila podpor za leto 2023, to sporoča Kangler, za kmete pa so zamiki nesprejemljivi





V pretekli oddaji Vzhodna, smo govorili o kmetijstvu in evropski kmetijski politiki ter načrtih za izboljšanje. V gosteh so Franc Kangler, kandidat za evropskega poslanca SDS, David Klobasa, kandidat za evropskega poslanca NSi, Zvezo slovenske podeželske mladine je zastopala Doris Letina, vodja področja za mlade kmete in kmetijsko politiko. Prav tako sta se nam pridružila Roman Žveglič, predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) in Franc Bogovič, aktualni evropski poslanec in član Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja.

Franc Kangler je tekom oddaje izpostavil zelo pomemben podatek. “Sem prepričan, da od tistega dogovora, ki so ga skleni z ministrico, da predsednik vlade ne bo slišal. Predsednik vlade, bi moral to slišati, kar danes govorimo. In to, kar je gospod Bogovič dejal, visokogorske kmetije v Sloveniji, v Švici ali pa v Avstriji – za visokogorske kmetije v Avstriji poskrbi država, pri nas jih na nek način dodatno obdavčimo, da jih silimo v dolino. Poglejte, sedaj smo meseca aprila, naj pove gospod Žveglič, v čem je problem, pa nič slabega ne mislim, tri četrtine ali pa večina kmetov še ni dobila subvencij izplačanih za lansko leto, za leto nazaj. Pa smo aprila. Setev je sedaj, pa oranje, obdelovanje kmetijskih površin … Država pa se na nek način norčuje, da kmetom tega ne izplača. Tu v Dravski dolini, veliki kmetje, ki imajo po 100, 200 krav, niso dobili niti centa za lansko leto. In kako naj vlaga naprej. Jaz ne verjamem, da bosta gospod Golob in ministrica držala besedo. Me res zanima, če gospod Žveglič ve, kaj od takrat do danes se je spremenilo, ker mene osebno to zanima, pa verjetno tudi gledalce, kar so obljubili, da bodo v mesecu dni storili.”

Roman Žveglič, predsednik KGZS je Kanglerju odgovoril: “Zdaj gospod kandidat za evropskega poslanca malenkostno posplošuje, jaz zdaj nimam tega podatka, ki ga je on rekel, da je tri četrtine. V skladu z dogovorom, naj bi bili izplačani OMD-ji, razen tistim, ki so imeli kakšne kontrole. In ravno tako tudi neposredna plačila, okoljska plačila se začnejo izplačevat v aprilu. Tako, da po tistih podatkih, ki jih pač mi imamo, je to samo nekaj tisoč od 45 tisoč, zdaj jaz ne vem in bi lepo prosil gospoda Kanglerja, da da te podatke, da tri četrt tega ni izplačano, ne vem od kje ima te podatke, kajti potem tukaj nekdo zavaja. Ali zavaja agencija za kmetijske trge, ali pa nekdo drug.”

V kolikor se ne bodo držali dogovorjenega, sporazum za kmete postane ničen 

“Druga stvar, dogovor, ki smo ga podpisali, nevladne organizacije, je vlada potrdila na seji. V imenu vlade, ga je podpisala ministrica za kmetijstvo. Kaj se je pa v tem času spremenilo, ali pa kaj se spreminja, je pa tako – podpisal smo sporazum, se pravi dogovor, kjer smo točno določili protokol, kako se naj bi umeščali suhi vodni zadrževalniki in vsa ostala infrastruktura v kmetijsko okolje. Kar se tiče omenjenih dejavnikov ali izplačila za omejene dejavnike, vam moram povedati, da smo to 100 odstotno obdavčitev že imeli enkrat, tam leta 2004, ko smo vstopil v EU, in smo se potem nekaj let borili, da smo to izločili. Pa je bila potem zopet ta želja pri eni drugi vladi, pa smo to ustavili. Zdaj je prišlo to na teh 50 odstotkov in tudi ta stvar se zdaj dogovarjamo, imamo tudi že pripravljeno, strokovno rešitev, ki pomeni, da se ta izplačila, so naravna in okoljska izplačila, in kot taka, so seveda lahko izvzeta iz obdavčitve. To imamo dogovor, naj bi šel naslednji mesec v parlamentarno proceduro sprememba zakona o dohodnini in takrat bomo videli, ali je po domače povedano, vlada imela figo v žepu, ali nas bo po domače prinesla okoli. Seveda takrat, ko se ta stvar ne bo naredila tako kot je, seveda v tistem momentu sporazum  za nas postane ničen,” še pojasni Žveglič.

“Stvar je tudi še ta, da smo v skladu s sporazumom, lahko vstopajo v teh pet ukrepov, za katere je že v prvem letu zmanjkalo planiranega denarja, tudi novi kmetje noter in tudi površine se lahko povečujejo. Res pa je, da bomo pri teh zahtevi okoli zmanjšanja zveri in divjadi, pa bo seveda še preteklo nekaj vode, treba bo spremeniti tudi kakšno evropsko direktivo in mednarodne sporazume. Ker je gospod Kangler lovec, pa točno pozna kakšne so stvari”, še zaključi predsednik KGZS.

Franc Kangler mu v odgovor pojasni: “Ker je rekel gospod Žveglič, da naj bom konkreten, kmetija Klinc Martina v Bohovi in nekateri drugi kmetje v Bohovi, niso dobili še izplačila niti centa. Verjetno si bo gospod Žveglič to zapisal, pa preveril, se pravi Klinc Martina iz Bohove.”

Zamiki so zelo nesprejemljivi

Doris Letina, pa pove: “Se bom kar navezala. Kaj je od lanskega leta drugače? To da je vedno manj interesa pri mladih kmetih za prevzeme kmetij, res je zaskrbljujoče, ker ni podpornega okolja, ker ni varnosti. In še enkrat, to se nam bo rezultiralo – mi imamo na vsakega mladega kmeta 12 takšnih, ki so starejši od 55 let. Lahko nekako projiciramo, kaj to pomeni za prihodnost. Tudi ta davčna bremena, ki so že bila omenjena – jih je potrebno prilagoditi, da ne bomo nekako bremenili tistih, ki bodo potem šli kam drugam in drugje iskali svoje priložnosti, tu pa bo nastala vrzel. Kot primer, lahko povem to, da zdaj nekako medgeneracijski prenos znanja, ki je s to prenovo eden izmed ključnih, je podvržen davčnim bremenitvam, tako da tudi tukaj je potrebno, če želimo naslavljati mlade, ki jih imamo povsod v vseh strategijah, v vseh govorih, razen v potem v končnih dejanjih in akcijah.”

“Če še povem, kaj so stvari, ki pretijo. V enem letu so se stvari gotovo dosegle, ampak zdaj, ko poslušamo, kaj vse prihaja, torej opomini evropske komisije, zaradi upada raznih habitatov in potem tudi to, da bomo podvrženi dodatnim torej režimom, omejitvam. Tudi tu je potrebno delati skupaj, ne samo na eni strani, da se doseže kazalnike, po drugi strani, pa ne bo nikogar, ki bo to izpolnjeval,” še pojasni Letina.

Ko pa je govora o zamikih izplačil, je Letina neomajna, da je to nesprejemljivo: Zamiki izplačil – ti so zagotovo zelo nesprejemljivi, pri vseh kmetih, spet pri mladih kmetih, vidimo, da so stiske ogromne. To je enako, kot če bi nekdo, ki hodi v službo, bi mu rekli – januarja boš dobil plačo, potem pa povemo konec januarja, boš še par dni počakal, in se to vleče zdaj že nekaj časa. Torej zamrzniti plačo nekomu za tri mesece – verjetno nihče tega ne bi toleriral, zdej kmetje zaenkrat smo sprejeli, pa verjeli vsem tem obljubam, z zamikom. Potrebno pa se je zavedati, da je tu ogrožen, ne zdaj samo posamezne kmetije, ampak tudi začetek proizvodnje. Torej ta plačila so povezana z nakupom semen, sadik, gnojil, vsega ostalega repromateriala in s tem ni zdaj ogrožen samo začetek proizvodnje na posamezni kmetiji, ampak zagotovo tudi proizvodnje kapacitete in pa potencial, ki ga imamo generalno kot država. Jaz verjamem, da je to zadosten razlog zakaj ta izplačila morajo biti hitra, sprotna in pa zagotovo zanesljiva.”

Lahko bi se zgledovali po drugih državah 

Doda še, da kot primerjavo lahko pove, da so nekatere države, to izplačali že preteklo leto: “Torej konec leta 2023 oz. v začetku leta 2024, za leto 2023. Tukaj apeliramo na vse pristojne, da nekako razumejo kmete in pa, da nekako začutijo te stiske, to niso samo plačila, ki jih kmetom damo, ampak da so to plačila, ki jih kmetje opravičijo s tem, da izvajajo, da vse funkcije ki jih izvajajo za prehrano na eni strani in seveda okolje na drugi strani.”

Oddaja na ogled spodaj:

Druge novice

Dodaj odgovor

Prosimo izpolnite preden nadaljujete! *

S klikom na gumb "Objavi komentar" se strinjate s pravili komentiranja.