Mariboru so lani odprli nanoturistično agencijo Rajzefiber biro, ki ponuja neobičajne vodene oglede mesta. V sodelovanju s člani uličnega gledališča Šuglamar ljudem s humorja polnimi performansi razkrivajo manj znane kotičke mesta. “Osredotočamo se na nano raven mesta,” je za STA pojasnila članica ekipe Maja Pegan.

Rajzefiber biro je ideja ekipe društva Hiša!, ki ustvarja program Živih dvorišč in je bila na 24. bienalu oblikovanja v Ljubljani (BIO50) za projekt nanoturizma tudi nagrajena. Razvijajo model inovativnih turističnih praks, ki poleg turistične ponujajo še umetniško izkušnjo.

“Rdeča nit je ponudba alternativnega oziroma kulturnega turizma, ki je za Maribor, glede na to da beleži vedno več turistov, morda nekoliko bolj atraktivna kot običajna ponudba,” je povedala Peganova.

Zgodbe, ki jih pripovedujejo na vodenih ogledih, so pripravili pod režisersko taktirko Roka Vilčnika. Obiskovalci lahko tako na primer spoznajo umobolnico v Jurčičevi pasaži, človeški vrt pred gostilno Štajerc, romantičen balkon na Gosposki ulici in pogrešani kip na Slovenski ulici.

Večinoma gre za izmišljene zgodbe, začinjene z dobro mero humorja in pristnih dialektov, a jih je po besedah Peganove mogoče povezati z resničnimi dejstvi. Tako so na primer izvedli voden ogled z etnologinjo Jernejo Ferlež, med katerim so odkrivali skrivnosti mariborskih dvorišč. Prav tako se je mogoče dogovoriti za oglede pod vodstvom glasbenega dj, fotografinje, priseljenke iz Kolumbije ali nekdanjega krojača, ki obiskovalcu razkrijejo svoje najljubše predele in zgodbe mesta.

“Izpostavljamo majhne stvari, ki jih ni v običajnih turističnih vodnikih. Ob tem poskušamo spodbuditi lokalno skupnost, da sodeluje pri tem,” je pojasnila Peganova. Eden od njihovih programov so tako Žive zgodbe, kjer pri lokalnih prebivalcih zbirajo zgodbe in vtise iz mesta.

Vodeni ogledi so po logiki uličnega gledališča brezplačni in poskušajo v dogajanje povleči tudi mimoidoče. Ob tem v Rajzefiber biroju ponujajo tudi neobičajne spominke, kot so na primer na roko narisani zemljevidi lokalnih ustvarjalk in ustvarjalcev, ki jih lahko obiskovalci na poti po mestu dopolnjujejo. “To je tudi eden od načinov, na katere ugotavljamo, kako ljudje doživljajo mesto, kaj jih zanima in podobno,” je povedala Peganova.

Ciljajo ne le na tuje obiskovalce ampak tudi domačine, ki pogosto premalo poznajo svoje mesto. “Maribor ima polno neodkritih zgodb in prostora. Tu je ogromno zapuščenih prostorov, ki imajo svoje zgodbe in svojo zgodovino, treba jih je le povleči ven,” je dodala.

Vir: STA

Uredništvo

See author's posts