Zavezujoče ponudbe za nakup časnika Večer so po opravljenih skrbnih pregledih do zdaj oddali družba Salomon v imenu skupine Krater, mariborsko podjetje Astraea Investicije Ena v lasti podjetnika Jožeta Kojca in družba Dober Večer, ki sta ga ustanovila nekdanji lobist Uroš Hakl in bivši predsednik uprave T-2 Sašo Todorović, piše današnji Večer.

Mariborski časnik prodaja družba Delo, ki jo lastniško obvladuje Pivovarne Laško. Prodajalec bo vse tri ponudnike zdaj pozval k pogajanjem, odločitev o poslu pa naj bi bila znana do konca meseca.

Kot še piše Večer, ki se sklicuje na svoje vire, naj bi najvišjo ponudbo oddal Salomon, ki ga preko Kraterja obvladuje Martin Odlazek, njena vrednost pa naj bi presegala milijon evrov.

Najmanj naj bi ponudil mariborski podjetnik Jože Kojc oziroma njegovo podjetje Astraea Investicije Ena, in sicer okoli 600 tisočakov, čeprav je Delo pred leti mariborsko hišo kupilo za kar 18 milijonov evrov. Razlog za tako nizko ponudbo naj bi bili rezultati skrbnega pregleda, ki naj bi bili pokazali, da je za popolno sanacijo Večera potrebna še dodatna finančna injekcija, piše časnik.

Kojc za Večer ni ne potrdil ne zanikal, da je Delu v nasprotju s preostalima dvema tekmecema predložil povsem zaprto finančno konstrukcijo prevzema, po kateri bi časnik prevzel izključno z lastnimi sredstvi in brez posojil. Za naskok na časopisno hišo naj bi Kojc že imel oblikovano ekipo, v kateri naj bi bil tudi računal predvsem na nekdanjega predsednika uprave Dravskih elektrarn (DEM) Damjana Koletnika, ki se ga po pisanju časnika omenja kot bodočega direktorja Večera.

Dvojec Hakl – Todorović naj bi manjši del kapitala zagotovil sam, preostanek pa naj bi si sposodila. Ob tem naj bi Večerovo finančno stanje skušala izboljšati z odpuščanji, na cesti naj bi po informacijah Večera ostalo 53 ljudi, in s prodajo nepremičnin.

Kot še piše časnik, naj bi po njihovih informacijah v kratkem ponudbo oddal še četrti ponudnik, a bo o tem, kdo od njih bo na koncu dejansko prevzel Večer, poleg Dela odločala tudi država. Agencija za varstvo konkurence bo presodila, ali s poslom ne bo nastala nedovoljena koncentracija medijskega lastništva, posel pa bo moralo dovoliti tudi ministrstvo za kulturo.

Tega bo do oblikovanja nove vlade vodil Uroš Grilc, ki bo kot kaže tudi odločil o nadaljnji Večerovi usodi. Kot so za Večer pojasnili na ministrstvu, presojanje o tovrstnih prevzemih sodi med tekoče posle, svoje mnenje pa morajo podati v dveh mesecih. Če se bo torej Delo odločilo do konca junija, bo epilog najnovejšega poskusa prodaje Večera znan že v avgustu, še dodaja Večer.

Zgodba o prodaji Večera se vleče že nekaj let. Delo ima 79,24-odstotni delež Večera v lasti od novembra 2008, varuh konkurence pa mu je septembra 2009 naložil, da mora zaradi presežne koncentracije na področju časopisnega in oglasnega trga v letu dni odprodati vsaj 75-odstotni delež v Večeru.

Delo je skušalo prodajo najprej izvesti prek mednarodnih razpisov. Ob prvem razpisu, objavljenem leta 2010, je Večer želelo kupiti podjetje 3Lan, ki je z Delom že sklenilo kupoprodajno pogodbo, pozneje pa celo podpisalo pogodbo o soupravljanju z Matejem Raščanom, lastnikom podjetja Delo Revije, ki je zdaj v stečaju. A je ministrstvo za kulturo leta 2011 vlogo 3Lan za izdajo soglasja k pridobitvi več kot 20-odstotnega deleža Večera zavrnilo, ker je ocenilo, da je bila predložena strategija upravljanja Večera neustrezna.

Tudi ob drugem razpisu, objavljenem leta 2012, prodaja ni bila uspešna, saj kupec, podjetje Medici iz Hamburga, ni uspel zagotoviti ustreznih finančnih sredstev za nakup. Za nakup so se zanimali tudi zaposleni v Večeru, a niso uspeli zbrati potrebnih sredstev.

Delo je konec februarja pripravilo javno dražbo, na kateri je skušalo prodati Večer, izklicna cena za celoten delež je bila 3,098 milijona evrov, a je bila ta neuspešna, saj nihče ni vplačal varščine.

Vir: STA

Uredništvo

See author's posts