21:09, sob, 18. Maj

Zadnji podatki o slovenskem nepremičninskem trgu, takšne so cene stanovanj





V letu 2023 se je na slovenskem nepremičninskem trgu že drugo leto nadaljeval trend upadanja kupoprodaj stanovanjskih nepremičnin, medtem ko so cene še naprej rasle. Letos bi se lahko visoka rast cen po mnenju Geodetske uprave RS še upočasnila in ponekod bi se lahko cene celo znižale. Hipnega velikega padca cen sicer ni pričakovati.

Število tržnih prodaj stanovanj v večstanovanjskih stavbah se je lani v Sloveniji zmanjšalo za 15 do 20 odstotkov, število prodaj stanovanjskih hiš pa za 20 do 25 odstotkov, piše v poročilu o slovenskem nepremičninskem trgu za leto 2023, ki ga je danes na svojih spletnih straneh objavila geodetska uprava.

Lani v Sloveniji prodanih okoli 8000 stanovanj v večstanovanjskih stavbah in okoli 5500 stanovanjskih hiš

Glede na še začasno število evidentiranih prodaj za leto 2023 ocenjujejo, da je bilo lani v Sloveniji prodanih okoli 8000 stanovanj v večstanovanjskih stavbah in okoli 5500 stanovanjskih hiš, skupaj vrednih približno 2,2 milijarde evrov. Vse skupaj pa je bilo lani po ocenah v Sloveniji sklenjenih od 29.000 do 30.000 kupoprodajnih pogodb za nepremičnine v skupni vrednosti od 3,1 do 3,2 milijarde evrov.

Predvsem na zmanjšanje števila kupoprodaj stanovanjskih nepremičnin je v veliki meri vplival dvig obrestnih mer in posledično zmanjšanje povpraševanja po stanovanjskih posojilih, ocenjujejo na geodetski upravi.

Predvidevajo, da je bilo lani prodanih okoli 5200 zemljišč za gradnjo stavb s skupno površino okoli 530 hektarov. To je bilo že drugo zaporedno leto, ko se je število prodaj zemljišč za gradnjo stavb zmanjšalo. v letu 2023 se je število prodaj zazidljivih zemljišč zmanjšalo za 20 do 25 odstotkov, od tistega v letu 2021 pa je bilo manjše že za 40 odstotkov, piše v poročilu.

Najbolj aktiven je bil trg stanovanj lani v severni okolici Ljubljane. Sledila sta Kranj z okolico in Celje ter nato Maribor. Najmanj dejaven pa je trg stanovanj tradicionalno v Zasavju. Nekoliko drugačen je položaj pri stanovanjskih hišah, kjer je bila dejavnost trga lani največja v Celju, sledil je Maribor.

Rast cen stanovanjskih nepremičnin in zemljišč za njihovo gradnjo v letu 2023 sicer ni bila tako izrazita kot v rekordnem letu 2022, a kljub temu razmeroma visoka. Na ravni države so cene stanovanjskih hiš zrasle za devet odstotkov, cene stanovanj v večstanovanjskih stavbah za šest odstotkov, cene zemljišč za gradnjo stanovanjskih stavb pa za osem odstotkov.

Po teh izračunih se je srednja cena stanovanja v večstanovanjskih stavbah na ravni države lani oblikovala pri 2610 evrov na kvadratni meter, kar je 210 evrov več kot leto prej. Pri tem se je srednja cena prodanih stanovanj v Ljubljani zvišala za 40 evrov na kvadratni meter in praktično dosegla 4000 evrov na kvadratni meter.

Srednja cena hiše s pripadajočim zemljiščem je medtem lani znašala 141.000 evrov, s čimer je bila za 9000 evrov višja kot leto prej. Srednja velikost prodanih hiš je znašala 168 kvadratnih metrov, srednja velikost pripadajočega zemljišča pa 720 kvadratnih metrov. V Ljubljani je bilo treba za hišo s pripadajočim zemljiščem v povprečju odšteti 380.000 evrov.

Cene zemljišč za gradnjo stanovanjskih hiš so bile v Ljubljani v povprečju več kot 30-krat višje kot v Prekmurju

V primerjavi z letom prej se je lani razlika v cenah stanovanjskih nepremičnin med območji, kjer so najvišje, torej v Ljubljani ter gorenjskih in obalnih turističnih krajih, in pretežno ruralnimi območji, kjer so najnižje, nekoliko zmanjšala. Cene stanovanj v večstanovanjskih stavbah so bile tako v Ljubljani v povprečju 3,2-krat višje kot v Beli krajini, cene stanovanjskih hiš pa 6,3-krat. Cene zemljišč za gradnjo stanovanjskih hiš so bile v Ljubljani v povprečju več kot 30-krat višje kot v Prekmurju, kjer so praviloma najnižje.

Ob upadanju števila transakcij ter rekordnih cenah nepremičnin in zemljišč za njihovo gradnjo se zdi, da smo že dosegli vrh nepremičninskega cikla in prehajamo v fazo upočasnitve oziroma ohlajanja trga na ravni celotne države, je geodetska uprava še zapisala v poročilu.

Ocenjuje, da so cene stanovanj v zadnjih petih letih zrasle za 60 odstotkov, cene hiš za 46 odstotkov in cene zemljišč za gradnjo stanovanjskih stavb za 54 odstotkov. Od tistih v letu 2015, ko je v Sloveniji prišlo do zadnjega obrata cen nepremičnin, pa so bile cene stanovanj lani več kot še enkrat višje, cene zemljišč za gradnjo stanovanjskih stavb so zrasle za okoli 80 odstotkov, cene hiš pa za okoli 70 odstotkov.

Zmanjšanje števila nepremičninskih transakcij na geodetski upravi pričakujejo tudi letos, kajti visoke cene in obrestne mere še naprej zmanjšujejo tako plačilno sposobno povpraševanje prebivalstva kot tudi investicijsko povpraševanje po stanovanjskih nepremičninah.

Glede cen stanovanjskih nepremičnin pa na upravi pričakujejo, da se bo njihova visoka rast letos še zmanjšala. Ponekod lahko pride do stagnacije ali celo rahlega upada cen stanovanj, predvsem na sekundarnem trgu. Zaradi premajhne ponudbe novih stanovanj in zazidljivih zemljišč v največjih mestih, predvsem v Ljubljani, ki narekuje trende na slovenskem nepremičninskem trgu, pa hipnega velikega padca cen nepremičnin ne pričakujejo.
VIR: STA

Druge novice

Dodaj odgovor

Prosimo izpolnite preden nadaljujete! *

S klikom na gumb "Objavi komentar" se strinjate s pravili komentiranja.