V Mariboru so spet “brali” žive knjige. Minuli konec tedna so namreč (v sklopu festivalskega programa Art kampa) predstavniki Mladinskega kulturnega centra Maribor že 13ič pripravili Živo knjižnico.

Tokrat so prvič gostovali v Art kampu. Pogovori s knjigami (torej “branja”), so potekali v sencah dreves Mestnega parka, ki so se izkazale za varen in miren prostor, primeren za iskrene in intimne pogovore o temah, o katerih je včasih težko (spre)govoriti ali o njih spraševati.

Bralcem (torej obiskovalcem) je bilo na voljo 27 različnih živih knjig, vsaka s svojo unikatno in posebno življenjsko zgodbo. Med drugim so se pogovarjali o odvisnost od drog, brezdomstvu, različnih spolnih usmerjenostih in identitetah, različnih religijah in kulturah, psihičnih boleznih in mnogih drugih temah, ki mnogokrat veljajo za tabuje. V dveh dneh je Živo knjižnico obiskalo 141 bralcev.
Organizatorji so z zadovoljstvom zapisali, da so videli “veliko pristnih stiskov rok in objemov, smeha, pa tudi kakšno solzico.” Ena izmed bralk pa je zapisala: »To je bila ena izmed najlepših izkušenj v mojem življenju. S knjigo sva govorili o stvareh, ki si prej nikoli nisem upala vprašati.«

Na kratko o Živi knjižnici
Živa knjižnica je metoda, katere glavni namen je ozaveščanje in izobraževanje o vrednotah in človekovih pravicah, spodbujanje razprave o predsodkih in stereotipih v družbi. Kot običajno, ima tudi Živa knjižnica na razpolago čitalnico, knjižnični pult, knjižničarja/-ko itd. Izposoja (živih) knjig poteka za določen čas in se zabeleži na knjižnično izkaznico. Živa knjižnica pa se od običajnih razlikuje v bistveni lastnosti – knjige so ljudje. Žive knjige so torej posameznice in posamezniki iz različnih družbenih skupin in kulturnih ozadij. To so osebe z netipičnimi življenjskimi zgodbami, ki so jih pripravljeni povedati “bralcem”.

Uredništvo

See author's posts