Na mariborskem Lentu bodo danes v skladu s tradicijo slovesno obrali letošnji pridelek Stare trte, ki je ena glavnih turističnih zanimivosti v mestu. Tradicionalna že 36. prireditev bo potekala v sklopu 22. Festivala Stare trte, praznika vina, kulinarike in kulture, s katerim se v mestu vsako leto poklonijo 450-letni najstarejši trti na svetu.

Trgatev predstavlja vrhunec festivala, na kulturno-etnografski prireditvi v družbi gospodarja trte, mariborskega župana Saše Arsenoviča, mestnega viničarja Staneta Kocutarja, 25. vinske kraljice Ane Protner, 12. mariborske vinske kraljice Neže Jarc, vitezov ter malečniških “bračev” pa bodo nastopili J.Z. trio z Nataliji Tumpej, Kresnice in Akademska folklorna skupina Študent.

Gre za dogodek po starih štajerskih šegah in navadah, ki je postal pravi mestni praznik in ga vsako leto spremlja množica Mariborčanov in gostov.

Pred njenim domom na Lentu se zberejo številni obiskovalci od blizu in daleč, številni pomembni gostje oblasti in javnega življenja, dobitniki cepiča Stare trte, vinske kraljice ter predstavniki vinskih bratovščin in redov.

Pomembno vlogo ima pokušnja in ocena prvega grozda, ki jo opravi župan kot gospodar Stare trte. Ko ugotovi, da je grozdje zrelo, zaukaže začetek trgatve.

Malečniški “brači” nato pridelek oberejo, stehtajo, izmerijo vsebnost sladkorja, zmeljejo, stisnejo, napolnijo v posode in predajo posestvu Meranovo v oskrbo in kletarjenje.

Pri tem jih nadzoruje mestni viničar, ki za trto tudi skrbi in jo neguje. Na koncu trgatve se ob Stari trti simbolno srečata zadnja brenta grozdja in prvi koš gnoja, saj moramo trti vrniti, kar so ji z grozdjem vzeli. Najmlajši “brač” ob tem še natakne na trsno rozgo grozdno jagodo, da bo trta pila lasten sok.

Stara trta je bila posajena ob koncu srednjega veka, ko so Maribor oblegali Turki. Žametovka oz. modra kavčina je s potrjeno starostjo okoli 450 let vpisana v Guinnessovo knjigo rekordov kot najstarejša trta sveta, ki še vedno rodi žlahtne sadove.

Iz njenega grozdja izdelajo vino, ki ga ustekleničijo v stekleničke umetnika Oskarja Kogoja in ga uporabljajo za protokolarno darilo.

Vir: sta

Uredništvo

See author's posts