16:02, sob, 18. Maj

Mariborski mestni svetniki niso podprli ideje za ponovno odprtje Koroške ceste in Lenta za avtomobile





Mariborski mestni svetniki so po burni razpravi zavrnili predlog Igorja Jurišiča iz Stranke mladih – Zeleni Evrope, da bi Koroško cesto z Glavnim trgom in Lent delno odprli za motorni promet. Več svetnikov je v razpravi idejo podprlo, a na koncu je večina glasovala proti. Zato omenjeni deli mesta ostajajo zaprti za avtomobile.

Predlog je bil podan v obliki dopolnila za drugo obravnavo občinskih odlokov o urejanju prometa in občinskih cestah. Jurišič je predlagal, da se Koroško cesto z Glavnim trgom in Lent, ki sta po nedavni prenovi spremenjena v skupni prometni prostor v domeni kolesarjev in pešcev, ponovno odpre za avtomobile med delovniki med 7. in 17. uro.

Kot je dejal, se je promet s Koroške in Lenta prerazporedil na druge ceste in ulice, kjer zaradi tega nastajajo zastoji, mestni avtobusi pa morajo voziti po obvozih. “V letu 2022 so mestni avtobusi zaradi zaprtja Koroške prevozili dodatnih 50.000 kilometrov. Samo iz tega vidika nas je zaprtje Koroške stalo 38.560 evrov letno,” je dejal. Poudaril je, da bi bila Koroška in Lent ob sprejetju njegovega predloga še vedno skupni prometni prostor, kjer bodo imeli prednost pešci in kolesarji, v juliju in avgustu bi bila še vedno ves dan zaprta.

Mestni svetnik SDS Dejan Kaloh se je strinjal, da so prometne razmere v Mariboru v trenutni obliki “skoraj nevzdržne”. “Koroška in Lent sta bila nekoč glavni prometni žili, zato je vrnitev prometa čez dan, ko je prometna konica, na mestu,” je dejal. “Ni dvoma, da ulica, ki je zaprta za motorni promet, izgleda lepše, a javni prevoz v Mariboru žal ne sledi temu. Vsi ne morejo na kolo ali peš,” je dodala Karin Jurše iz Gibanja Svoboda.

Na drugi strani je Josip Rotar iz Liste kolesarjev in pešcev odločno protestiral. “S tem, ko bi Koroško in Lent ponovno odprli za motorni promet, bi ju izpostavili velikemu varnostnemu tveganju, saj so se ljudje že navadili na nov sistem,” je opozoril. Tudi v Levici in SD menijo, da bi izglasovanje predlaganega dopolnila pomenilo velik korak nazaj v razvoju mesta. V NSi so opozorili, da na novo urejene površine niso več primerne za tranzitni promet.

Omenjeni prometni zapori so uvedli v mandatu aktualnega župana Saše Arsenoviča, ki je mestni svet danes opomnil, da je po Koroški cesti pred zaprtjem vozilo od 12.000 do 14.000 vozil na dan, danes pa ta del mesta kaže popolnoma drugačno podobo.

Poudaril je, da so medtem uredili dodatna parkirišča, uvedli sistem MBajk in nabavili nova vozila Maister za vožnjo po peš coni. “Nikjer ni zagotovila, da bo potem, ko bi ponovno odprli Koroško in Lent, manj vozil na drugih ulicah, ki nas zdaj skrbijo. Če želimo, da se ljudje vrnejo v mesto, potrebujejo varnost, okolje brez hrupa, brez izpustov,” je izpostavil.

Aleš Klinc iz urada za komunalo, promet in prostor je pojasnil, da je štetje prometa pred in po zapori pokazalo, da ni zaznati drastičnega poslabšanja prometnih razmer v središču mesta. “Nivo uslug, ki jih dajejo obstoječe prometnice v centru mesta, zadostujejo vsem kriterijem glede prometne obremenjenosti. S ponovnim motornim prometom bi povozili vse do sedaj izvedene ukrepe trajnostne mobilnosti, ki nam dajejo odlične rezultate, med drugim je zrasla uporaba javnega potniškega prometa,” je dejal.

Očitno so nasprotniki ideje uspeli prepričati večino, saj je Jurišičevo dopolnilo v glasovanju podprlo le šest od skupno 45 članov mestnega sveta.

So pa mestni svetniki sprejeli strategijo socialnega varstva v občini za obdobje 2024-2030 in spremembo občinskega odloka o podlagah za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo.

Slednja je do sedaj določala različne prispevne stopnje zavezanca, med 50 in 100 odstotkov za posamezno vrsto komunalne opreme, po novem pa bo prispevna stopnja pri vseh vrstah komunalne opreme v skladu z državno uredbo 100 odstotkov. V občinski proračun naj bi tako letno priteklo okoli milijon evrov več.

Nekateri svetniki so imeli pomisleke glede tega, češ da gre še za eno v vrsti podražitev v občini, ki zaradi tega ne bo zanimiva za investitorje, a je mestna uprava zatrdila, da imajo ostale mestne občine višje komunalne prispevke. Po županovih besedah je to eden od virov, ki jih je občina dolžna pobrati, na kar so jih med nedavnimi pogovori na temo podfinanciranosti občine opozorili tudi na državni ravni. Več mestnih svetnikov je ob tem priznalo, da so ta sredstva dobrodošla za nujno potrebna vlaganja v ceste in kanalizacijski sistem.

Mestni svetniki so potrdili tudi dokumentacijo za nabavo devetih novih električnih avtobusov in vlakca ter za postavitev sončnih elektrarn na strehah šol in Ledne dvorane, s katerimi namerava občina kandidirati na državnih razpisih kot samooskrbna skupnost.

V javno-zasebnem partnerstvu naj bi energetsko sanirali 22 javnih objektov, večinoma šol in vrtcev. Na podlagi objavljenega javnega poziva so prejeli dve promotorski vlogi, po današnji zeleni luči v mestnem svetu pa bodo lahko šli v pripravo javnega razpisa v ta namen. O izbranem zasebnem partnerju in podrobnostih projekta naj bi mestni svet kasneje še enkrat glasoval.

vir: sta

Druge novice

Dodaj odgovor

Prosimo izpolnite preden nadaljujete! *

S klikom na gumb "Objavi komentar" se strinjate s pravili komentiranja.