Odbor DZ za infrastrukturo, okolje in prostor bo danes obravnaval predloga novele zakona o oskrbi s plini in zakona o ukrepih za obvladovanje kriznih razmer na področju oskrbe z energijo. Odbor za finance pa bo vzel pod drobnogled predlog zakona o državnem poroštvu za izvedbo poslov na trgu elektrike oziroma za nakupe plina zunaj EU.

Predlog novele zakona o oskrbi s plini prinaša dodatno zaščito gospodinjskih in malih poslovnih odjemalcev. Po njem imajo odjemalci v večstanovanjskih stavbah enake pogoje, ne glede na to, ali so v individualnih stanovanjih ali v skupnih večstanovanjskih stavbah. Predlog odjemalcem jamči varnost glede dostopa do plina in jim omogoča, da si lahko plin zagotovijo po gospodinjski osnovni oskrbi, dobavitelji pa morajo cenike objaviti.

S predlogom interventnega zakona o ukrepih za obvladovanje kriznih razmer na področju oskrbe z energijo bo lahko vlada v primeru dejanskih ali predvidenih motenj pri oskrbi z električno energijo in plinom razglasila višjo ali nižjo stopnjo tveganja pri oskrbi z energijo, elektroenergetski in plinski sistem pa bosta usklajeno skrbela za energetsko oskrbo. Zakon bo podlaga, da bo lahko vlada z uredbami določila tudi temperaturo ogrevanja oz. hlajenja v javnih stavbah ter predpisala omejitve osvetljevanja stavb, prostorov ali površin.

Predlog zakona o poroštvu države za obveznosti družb Gen energija, Holding Slovenske elektrarne (HSE) in Geoplin iz kreditov, najetih za zagotavljanje likvidnosti na organiziranih trgih električne energije ter emisijskih kuponov in obveznosti iz nakupa dodatnih količin zemeljskega plina izven trga EU, pri čemer ne gre za plin iz Rusije, pa je tretji del širšega zakonodajnega svežnja za naslovitev morebitne energetske krize.

Po njem bo država dala poroštvo za 80 odstotkov obveznosti upravičenca iz kreditov in iz jamstev za obveznosti iz danih garancij in drugih instrumentov za zavarovanje obveznosti teh družb. Višina poroštva je določena pri največ 400 milijonov evrov glavnic, za HSE pa pri 800 milijonov evrov. Predlog določa, da družba, za katero država daje poroštvo, od uveljavitve zakona in do povrnitve prejetih sredstev ne sme izplačati dobička, izvesti nakupov lastnih delnic ali lastnih deležev, ter izvesti izplačila nagrad poslovodstvu.

V Združenju bank Slovenije so po pisanju Dela opozorili na možnost, da banke ne bodo mogle zagotoviti predvidene likvidnostne podpore v višini do 1,6 milijarde evrov. Zato so bančniki navedli, da bi morali k zakonu skupaj oblikovati ustrezna dopolnila.

vir: sta

Uredništvo

See author's posts