Potem ko je septembra leta 2016 v Atenah dobil svoj prvi, takrat še nepolni mandat na čelu Evropske nogometne zveze Uefe, in nato leta 2019 še drugega, polnega in s polno podporo, bo leto 2023 za Aleksandra Čeferina novo glasovanje o nekakšni zaupnici za prihodnost evropskega nogometa.

Nov mandat ni vprašljiv

Kot kaže, je Slovenec z eno najvišjih funkcij v mednarodnem športu in institucijah nasploh svoje dosedanje delo opravil v skladu s pričakovanji 55 članic krovne evropske zveze, čeprav se je med drugim moral soočiti s pandemijo novega koronavirusa in predvsem z idejo o ustanovitvi superlige, “odpadniškega” tekmovanja nekaterih elitnih evropskih klubov.

Čeferin, ki se je z Uefo uspešno zoperstavil tudi poskusom Mednarodne nogometne zveze (Fifa) po svetovnih prvenstvih na dve leti, bo na 47. kongresu v Lizboni 5. aprila kandidiral za nov štiriletni mandat. V njegov prid so vsi kazalci. Najbolj očitna sta ta, da bo verjetno edini kandidat za predsednika in da ima spet zagotovljeno veliko podporo.

“Dobil sem 55 pisem podpore prav toliko članic naše zveze in bi bilo noro, če ne bi kandidiral. Videti je, da bom edini kandidat. Leta 2023 bodo volitve tudi v Fifi, mislim, da Evropa zanje ne bo imela svojega kandidata,” je oktobra na kongresu Mednarodnega združenja športnih novinarjev v Rimu pojasnil Čeferin.

Manj stresno 2022

Ta je imel v letu 2022 nekoliko manj skrbi kot leto poprej. Ob zelo uspešnem in rekordnem ženskem evropskem prvenstvu v Angliji in drugih projektih je bila ena redkih temnejših pik finale lige prvakov med Realom Madridom in Liverpoolom v Parizu, ko so Uefi na čelu s Čeferinom očitali slabo organizacijo. Takrat je na in pred stadionom prišlo do več incidentov, začetek finala so morali preložiti za pol ure, 230 ljudi je bilo poškodovanih v izgredih in podobno.

Predvsem angleški mediji so se zato spravili na Čeferinovo zaposlovanje Slovencev, nenazadnje je vodja za varnost pri Uefi Željko Pavlica. “Pet Slovencev je zaposlenih v Uefi, ki so vsi po vrsti več kot sposobni za opravljanje svojih nalog. Ne le, da se mi to ne zdi pretirano, če bi pogledali v preteklost, bi videli, kaj vse se je dogajalo pred menoj,” je na to odvrnil Čeferin.

Dobri obeti za leto 2023 in naprej

Dosedanje udarce je slovenski pravnik tako prenesel brez prask. Toda v novem mandatu ali še prej ga tudi še čakajo nekateri izzivi. Predvsem bodo na Uefi čakali na odločitev evropskega sodišča o tožbi snovalcev superlige proti krovnima nogometnima zvezama Uefi in Fifi zaradi po njihovem zlorabe monopolnega položaja.

Toda tudi pri tem se Čeferinu oziroma Uefi obeta uspeh. Generalni pravobranilec pri sodišču EU je pred tedni pritrdil stališču obeh zvez, da lahko ukrepata proti ustanoviteljem novih tekmovanj. Gre sicer za neobvezujoče mnenje, ki pa mu sodišče EU pogosto sledi. Sodbo pričakujejo v začetku leta.

Primer pred sodiščem EU bo po ocenah poznavalcev oblikoval prihodnost evropskega nogometa. Nekateri tako vlečejo vzporednice s prelomnim primerom Bosman iz leta 1995, ki je z odpiranjem trga za čezmejne prestope močno oblikoval nogometno krajino v preteklih 25 letih.

Projekt superlige je športno javnost pretresel aprila 2021 in hitro doživel polom. Močno se je načrtom uprla Uefa s Čeferinom na čelu. Ta trenutno vodi tudi najpomembnejši in najmočnejši projekt klubskega nogometa na stari celini, ligo prvakov.

Od 12 klubov, ki so ustanovili superligo, jih je devet v nekaj dneh odstopilo od projekta, ostali so le Real Madrid, Barcelona in Juventus, ki še vedno zagovarjajo to tekmovanje kot rešitev za evropski nogomet. A na drugi strani jim nogometni deležniki pod okriljem Uefe, Združenja evropskih klubov in navijaških organizacij očitajo, da jim je mar le za lastne prihodke, za nogomet širše pa ne.

Vir: sta

Uredništvo

See author's posts