Kandidat za ministra za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec je prestal zaslišanje na odboru DZ za delo, družino, socialne zadeve in invalide. Podprlo ga je 10 poslancev, proti so bili štirje. Napovedal je boj zoper revščino, prekarnost in zbirokratiziranost socialne države, med drugim pa večkrat odgovarjal na temo pokojnin.

Socialna država in socialna ureditev v Sloveniji se krhata, revščina je pereča med prejemniki socialne pomoči, invalidi, upokojenci in prekarci. Slednji nimajo nobenih delavskih pravic, je dejal Mesec in se obregnil še ob zapleteno birokracijo na področju socialne države.

“Sam si želim državo, kjer bo sistem socialnih nadomestil zgrajen okoli pojmov prag tveganja revščine in minimalni življenjski stroški. Da nihče ne bo trpel absolutne revščine, kar se še vedno dogaja,” je dejal. Izračuni življenjskih stroškov, na podlagi katerih bodo določali različne prejemke, naj bi bili zato v prihodnje pogostejši.

Med vprašanji, ki so sledila njegovi predstavitvi, so bila številna vezana na starajočo se družbo. V tej luči je napovedal prizadevanja, da bo pokojnina za polno delovno dobo znašala vsaj 700 evrov neto, hkrati pa zavrnil oceno Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), da je naš pokojninski sistem predrag.

Zavzemajo se za zmerno zvišanje pokojninskega prispevka

Kot je izpostavil, gre v Sloveniji za pokojnine 10 odstotkov BDP, v Avstriji denimo 13 do 14 odstotkov. V Levici se zato po Meščevih besedah zavzemajo za zmerno zvišanje pokojninskega prispevka, a so koalicijskih partnerji to zavrnili. Rezerva je v odpravljanju prekarnosti, saj prekarni delavci prispevajo polovico manj sredstev v pokojninsko blagajno kot redno zaposleni, je navedel. V spopadu s prekarnostjo si želi kadrovske okrepitve inšpektorata za delo, a naj bi bilo več o tem znanega ob rebalansu proračuna oz. septembra.

Ministrski kandidat se je izrekel tudi proti zvišanju upokojitvene starosti, saj da zaposleni, ki gre v pokoj, odpira delovno mesto mlademu, ki prihaja na trg dela.

Poslanci opozicije in koalicije so imeli več vprašanj tudi na temo dolgotrajne oskrbe, v zvezi s čimer je napovedal, da želijo postaviti nov koncept oskrbe. Dom za starejše občane mora biti zadnja opcija, pred tem pa je treba poskrbeti za solidarnostno oskrbo, denimo za pomoč in oskrbo na domu, verjame.

V pojasnilih poslancem je ocenil še, da bo treba vzpostaviti solidarnostni prispevek in da je “nezaslišano”, da je “oskrba odvisna od debeline denarnice”. Kot je navedel, damo v Sloveniji za dolgotrajno oskrbo okoli odstotek javnih sredstev, na Nizozemskem in Danskem pa denimo 3,6 do 3,7 odstotka.

Mesec je poudaril še, da sprejeti zakon o dolgotrajni oskrbi ni izvedljiv, zato se zavzema za zamik njegove uveljavitve, pri čemer računa, da bodo napisali nov zakon v roku leta dni, do maja ali junija prihodnje leto.

Se je pa strinjal, da so kadri v domovih za ostarele podplačani in da bodo na tem področju potrebni ukrepi. “Pogovarjati se bo treba o politiki priseljevanja oz. iskanju kadra v tujini,” je menil.

Glede na koalicijsko pogodbo in današnjo predstavitev, po kateri bi se minimalna plača zvišala na 800 evrov neto, je bil povprašan tudi o politiki plač. V tej luči je dodatno pojasnil, da izhodiščna plača ne bi smela biti pod minimalno, kot se zdaj dogaja tudi v javnem sektorju. To naj bi regulirali, prav zato je napovedal prehodno obdobje za prilagoditev kolektivnih pogodb. Zavzel se je še, da se morajo z minimalno plačo zviševati tudi ostale plače.

 Ni za univerzalni otroški dodatek

Poleg tega bodo po njegovih besedah delodajalcem omogočili, da bodo lahko zaposlene ob ohranitvi plače in vseh pravic zaposlili za 30 ur tedensko, kar da sedaj nekateri počnejo nezakonito, ter to tudi spodbujali, ker da je ponekod v tujini že prineslo pozitivne rezultate.

Spregovoril je še o brezposelnosti, pri čemer je opozoril, da je sedaj resda nizka, da pa je sicer odvisna od gospodarskih gibanj. Kot je napovedal, se bodo zavzemali za proticiklično politiko oz. delovanje v smeri blažitve krize, ne njenega poglabljanja, zato ne bodo pristali na “neko varčevanje” države.

Se pa ni strinjal z NSi, da mora za delo poprijeti vsakdo, ki je zdrav, četudi njegova izobrazba presega ponujeno delovno mesto. Prav tako ni delil stališča NSi in drugih strank, ki zagovarjajo uvedbo univerzalnega otroškega dodatka, ker nekdo, ki prejme 3000 evrov plače, po njegovih besedah ne potrebuje enake pomoči kot tisti, ki ima minimalno plačo.

V zvezi z napovedano debirokratizacijo socialne države je pojasnil, da je njihov temeljni cilj, da bi bili centri za socialno delo bolj dostopni ljudem. Prav zato si jih želijo bolj povezati z nevladnimi organizacijami, ki delujejo na področjih odvisnosti, brezdomstva itn.

Mesec, ki je napovedal tudi skorajšnjo obuditev socialnega dialoga v okviru Ekonomsko-socialnega sveta (ESS), je na odbor prišel v spremstvu Simona Maljevca in Dana Juvana. Sam bo namreč takoj, ko bo ustanovljeno, stopil na čelo ministrstva za solidarno prihodnost, ki bo bdelo tudi nad dolgotrajno oskrbo, stanovanjsko politiko in ekonomsko demokracijo, vodenje ministrstva za delo pa bo prevzel Maljevac. Ta bo dotlej skupaj z Juvanom opravljal funkcijo državnega sekretarja.

Mesec je po zaslišanju v izjavi za novinarje povedal, da bodo v okviru novega ministrstva do leta 2030 zagotovili vsaj 20.000 javnih najemnih stanovanj, kar vidi kot dodaten temelj socialne države. “Nekaj jih bo prišlo iz obstoječega fonda, ki ga bomo aktivirali, dejansko bo pa tudi precej gradnje, mislim, da bo kakšno sosesko treba na novo postaviti, tukaj bo pa treba pospešiti in dobiti nova zemljišča,” je pojasnil. Napovedal je še prenos zemljišč, primernih za gradnjo stanovanj, z Družbe za upravljanje terjatev bank na republiški stanovanjski sklad.

Vir za gradnjo naj bi bil davek na premoženje, s katerim bodo ciljali predvsem na tiste, “ki so si nepremičnine, stanovanje, drugo premoženje nakopičili”. “Oni bi morali nekaj prispevati, zato da lahko vzpostavimo tako stanovanjsko politiko kot dolgotrajno oskrbo”, verjame Mesec.

Cel kup dobrih praks v tujini

V zvezi z ekonomsko demokracijo, ki se nanaša na vse oblike ekonomskega organiziranja, kjer so zaposleni vključeni v odločanje in lastništvo, pa je dejal, da je po svetu cel kup dobrih praks: “To niso neke prakse, ki bi jih vlekli iz preteklosti, ampak so prakse razvitih držav, ki so se izkazale za zelo dobre, ki so preživele vse ekonomske krize in ki jih poskušamo preko nastajajočega ministrstva prenesti tudi na Slovenijo.”

Prostori novega ministrstva bodo na Šmartinski cesti. Potrebne bodo dodatne zaposlitve, je potrdil Mesec. Nekaj kadra za dolgotrajno oskrbo naj bi sicer prišlo z zdravstvenega ministrstva, za stanovanjsko politiko pa z ministrstva za okolje in prostor, kjer pa je v sektorju za to področje zaposlenih le sedem ljudi. Za ekonomsko demokracijo bo treba direktorat postaviti na novo, saj se je ni “v zadnjih dveh, treh desetletjih ni nihče zares dotikal”.
VIR: STA

Uredništvo

See author's posts