Kandidat za ministra za infrastrukturo Bojan Kumer je uspešno prestal zaslišanje pred odborom DZ za infrastrukturo, okolje in prostor. Da je bila njegova predstavitev ustrezna, je glasovalo devet poslancev, pet jih je bilo proti. Kumer je v predstavitvi izpostavil predvsem pomen zelenega prehoda tako na področju infrastrukture kot energetike.

Kumer, ki ga za infrastrukturnega ministra v vladi Robert Goloba predlaga Gibanje Svoboda, je v predstavitvi pred člani odbora med drugim podčrtal potrebo po nadaljnji nadgradnji železnic, pospešku investicij s področja cestne infrastrukture in digitalizacijo v prometnih tokovih.

Energetska politika bo medtem po njegovih napovedih temeljila na spodbujanju investicij v obnovljive vire energije, pri čemer Kumer napoveduje pripravo posebnega zakona za favoriziranje obnovljivih virov, blažitvi energetske draginje skozi ciljno naravnane ukrepe, kjer bodo v ospredju najbolj ranljivi, ter ureditvi zdravih temeljev za pravičen prehod na obnovljive vire.

Kumer je napovedal tudi posodobitev nacionalnega energetskega podnebnega načrta in prenovo energetske zakonodaje. V odgovorih na vprašanja članov odbora je dodal, da bodo podnebni zakon sprejeli v tem mandatu, posegal pa bo v že obstoječe zakonske materije. Poudaril je tudi potrebo po tesnem sodelovanju, saj je v podnebne politike po njegovi oceni vpetih vsaj osem resorjev.

Odgovarjal je tudi na vprašanja o slovenskem hidropotencialu, pri čemer je izpostavil, da gre za zahteven proces. Treba je spoštovati okolje in naravo ter hidroelektrarne pravilno umestiti v prostor. Sam sicer meni, da gre za večnamenske objekte, ki niso več namenjeni samo proizvodnji elektrike iz vodnega potenciala, ampak je treba nanje gledati tudi z vidika kmetijstva, namakanja, turizma…

Dotaknil se je tudi drugega bloka jedrske elektrarne

Glede opustitve rabe premoga je dejal, da je treba letnico 2033, ki jo je v strategiji opredelila odhajajoča vlada, spoštovati. Izpostavil je pomen novih projektov, da bo tudi absorbcija evropskih sredstev ustrezno razporejena in se bosta premogovni regiji lahko pravično prestrukturirani.

Dotaknil se je tudi drugega bloka jedrske elektrarne in poudaril, da bi bilo treba pri tako veliki investiciji preveriti mnenje ljudi, česar sam ne bo ignoriral. V koalicijsko pogodbo so zapisali tehnologijo malih reaktorjev, ki po Kumrovi oceni obetajo. Je pa podprl dejstvo, da se je samo umeščanje v prostor že začelo, saj gre “za zamuden proces”.

Glede hrvaške polovice raidoaktivnih odpadkov je Kumer dejal, da sta državi podpisali sporazum, v skladu s katerim je Hrvaška svoj del dolžna prevzeti in odpeljati do leta 2025. Ta tematika je po Kumrovih besedah ustrezno regulirana in zaenkrat obstaja tudi jasno stališče Hrvaške, da bo odpadke odpeljala.

Člane odbora je med drugim zanimal Kumrov pogled na vzpostavitev mreže hitrih polnilnic po državi. Te so, kot je izpostavil, namenjene predvsem tranzitu in turistom. Slovenija velja za turistom prijazno državo, glede na to, da v zahodni Evropi narašča število električnih vozil, jih moramo zagotoviti, če želimo to ostati še naprej. Počasne polnilnice pa so bolj smiselne tam, kjer parkiramo več časa – na delovnem mestu in doma.

Resor infrastrukturnega ministrstva naj bi se razdelil na dva

Nova vlada namerava resor infrastrukturnega ministrstva razdeliti na dva, na ministrstvo za infrastrukturo ter na ministrstvo za podnebje in energijo. Po delitvi bo Kumer vodil slednjega, ministrstvo za infrastrukturo pa bo predvidoma prevzela Alenka Bratušek, ki bi lahko do prevzema položaja zasedla mesto državne sekretarke.

Člane odbora je zanimal tudi Kumrov pogled na drobljenje resorjev; Goloba vlada namreč predvideva 20 resorjev. Kumer verjame, da lahko minister, če vodi vitko ministrstvo, bolj učinkovito naslavlja ministrstvo, ki ga vodi, kot če ima veliko vsebine. Vitkost bo moje gonilno vodilo, da združimo kompatibilne vsebine. “Sodbe bodo padale čez nekaj let,” je dejal.
VIR: STA

Uredništvo

See author's posts