Osnovne šole za otroke s posebnimi potrebami so za čimprejšnjo vrnitev otrok v šolo

V osnovnih šolah za otroke s posebnimi potrebami pozdravljajo morebitno čimprejšnjo vrnitev njihovih otrok v redni vzgojno-izobraževalni proces, če bo vlada v tej smeri izpolnila odločitev ustavnega sodišča glede zaprtja teh šol in zavodov. A ravnatelji hkrati poudarjajo, da bo delo nemogoče organizirati že do ponedeljka.

Vir: Pixabay.com

Ustavno sodišče je namreč odločilo, da so sklepi vlade o šolanju na daljavo neveljavni. Vladi je dalo tri dni časa za ukrepanje, sicer se bodo šole vrnile k pouku po starem. Sklep ustavnega sodišča je bil v uradnem listu objavljen v četrtek. Če se bo vlada odločila, da šole ostajajo zaprte, pa bodo izpolnjeni pogoji za začasno zadržanje prepovedi izvajanja vzgoje in izobraževanja v šolah in zavodih za otroke s posebnimi potrebami, je odločilo ustavno sodišče.  Kot je za STA povedala ravnateljica radovljiške osnovne šole Jelena Horvat, so za otroke s posebnimi potrebami in njihove družine kontinuirano delo v šoli, stiki in socialna vključenost izjemnega pomena, zato so letošnji izpadi zaradi epidemije zanje velik stres. “Otroci potrebujejo nekaj časa, da osvojijo rutino, zato je ob njeni prekinitvi potrebnega kar nekaj časa, da se znova vzpostavi nazaj. Vsi izpadi v pedagoškem in socialnem delu ter terapije, ki jih sicer otroci prejemajo, pomenijo dodatne napore, pri tistih z večjimi motnjami in zdravstvenimi težavami pa lahko pustijo tudi daljše ali celo dolgotrajne posledice,” je dejala Horvatova.

Težave lahko nastopijo, ker javni prevoz ne dela

Po njenih besedah se šole že vsaj dva tedna pripravljajo na ponovno odprtje, imajo pa pri tem vrsto operativnih težav, ki jih ni mogoče urediti čez noč. Težava bi nastopila zlasti pri prevozih, saj javni prevoz ne dela, prav tako bi bilo potrebno doreči organizacijo podaljšanega bivanja, medtem ko sta organizacija njihovega dela in zagotavljanje spoštovanja ukrepov NIJZ urejena. “Če ne vemo, koliko otrok bo prišlo, koliko jih bodo pripeljali starši in do kdaj bodo v šoli, potem težko vse te stvari organiziramo v skladu z ukrepi, ki jih predpisuje stroka. Vendar so to bolj kot ne finese in terjajo dan ali dva organizacije,” je dejala Horvatova. Ob tem je poudarila, da so otroci z zmerno težjo ali težko motnjo zelo odvisni od sodelovanja staršev, ti pa so običajno zelo angažirani in se praktično 24 ur na dan pripravljajo za otroke, njihove aktivnosti, sodelujejo z učitelji, prav tako se udeležujejo video srečanj. Vendar pa potrebujejo tudi druženje v živo in učitelja ob sebi. Z delom na daljavo skušajo, kolikor se da, ohranjati šolsko rutino.

Pri otrocih, ki niso v šoli, lahko prihaja do stisk

Otroci z nižjim izobrazbenim standardom, ki imajo prilagojen program, delo sicer opravljajo na enak način kot ostali osnovnošolci, torej preko spletnih učilnic in video konferenc. Bistvenih razlik z ostalimi učenci ni, razen da nekateri potrebujejo več individualne pomoči, ker so manj samostojni, dodaja.  Vendar pa med njimi prihaja tudi do stisk, predvsem zato, ker prihajajo iz zelo različnih občin in tam že tako večinoma nimajo prijateljev. “Zdaj se tako ali tako ne družijo, a prijateljev nimajo niti sicer veliko, zato še toliko bolj potrebujejo sošolce, učitelje in varno gnezdo, ki ga imajo v naših šolah. Tukaj so namreč manjše skupine, bolj intenzivni odnosi, več je tudi sodelovanja in pomoči,” je še dodala Horvatova.

Ponekod težava, ker šole nimajo svoje kuhinje

Ravnatelj novogoriške šole Kozara Edvard Vrabič ugotavlja, da nekateri učenci zmorejo opravljati tudi delo na daljavo, tisti najmlajši in s težjimi motnjami pa najbolj pogrešajo socialni stik z vrstniki in strokovnimi delavci. Zanje je nujno, da se čim prej spet vključijo v normalen delovni proces. Tudi on pa opozarja, da na takojšnjo hitro vrnitev otrok v šolo niso pripravljeni. Kot je pojasnil, sami nimajo lastne kuhinje in so pri tem odvisni od dijaškega doma, ki pa je zdaj zaprt. Ob organizaciji prehrane morajo spet urediti prevoze otrok, saj so zaradi vseh ukrepov pogoji za izvajanje teh drugačni. “Nekateri starši otrok verjetno sploh ne bi spustili v šolo, zaradi vseh sprememb pa bi se s prevozniki morali na novo dogovarjati o urnikih, česar pa preko vikenda ni mogoče storiti in v ponedeljek zagotovo še ne bi mogli odpreti šol,” pravi Vrabič.

Težko obdobje za vse

Vodja osnovne šole za posebne potrebe V parku iz Slovenskih Konjic Irena Pečovnik poudarja, da mlajši učenci ves čas potrebujejo pomoč in čas svojih staršev, da skupaj z njimi opravijo šolsko delo, medtem ko so se starejši računalniško že v šoli opismenili v okviru pouka pri različnih predmetih, tako da večinoma samostojno sodelujejo na video srečanjih, pošiljajo povratne informacije preko elektronske pošte in drugih aplikacij. Do največ težav prihaja pri razlagi in razumevanju zahtevnejše snovi, a so jim učitelji na voljo ves čas preko telefonov, elektronske pošte in ostalih aplikacij. Vseeno je to obdobje izredno težko za vse, veliko pa je odvisno tudi od iznajdljivosti in potrpežljivosti staršev ter seveda časa, ki ga imajo na voljo čez dan, je še dodala Pečovnikova.

Vir: STA

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Prosimo izpolnite preden nadaljujete! *

0 KOMENTARJEV