Predstavniki vlade in sindikatov javnega sektorja bodo danes nadaljevali pogajanja o prenovi plačnega sistema in odpravi plačnih nesorazmerij. Pričakovati je, da se bodo najprej dogovorili o samem načinu dela, torej kako bodo v nadaljevanju potekala pogajanja tako na krovni ravni, kot tudi v okviru plačnih stebrov oz. po dejavnostih.

Pogajanja o prenovi plačnega sistema v javnem sektorju in odpravi plačnih nesorazmerij se nadaljujejo po daljšem premoru, saj so lansko jesen povsem zastala. Vmes, konec lanskega leta, so sicer vlada in sindikati sklenili dogovor, po katerem bodo plače zaradi delne uskladitve z inflacijo z junijem višje za 3,36 odstotka.

Pogajanja o slednjem je na vladni strani vodil finančni minister Klemen Boštjančič, ki ga je vlada določila tudi za novega vodjo svoje pogajalske skupine v pogajanjih o prenovi plačnega sistema in odpravi plačnih nesorazmerij na krovni ravni, ki potekajo z vsemi 45 sindikati javnega sektorja hkrati. Ta se bodo torej nadaljevala danes, prihodnji teden pa naj bi se znova sestali tudi na ločenih pogajanjih po plačnih stebrih.

Boštjančič je že napovedal, da se bodo v okviru pogajanj pogovarjali o številnih odprtih vprašanjih, vezanih na javne uslužbence, ne le o višini plač in razmerjih med posameznimi kategorijami, ampak tudi o normativih in učinkovitosti dela. Iz sporočila po četrtkovi seji vlade izhaja, da se ta želi pogajati tudi o številu dni letnega dopusta ter o revidiranju seznama delovnih mest, na katerih so javni uslužbenci upravičeni do poklicnega pokojninskega zavarovanja.

Na sindikalni strani zaenkrat kakšnih novih izhodišč za pogajanja niso prejeli. Kot so že pojasnili, pričakujejo, da bo vlada podala nov predlog za odpravo plačnih nesorazmerij, saj tisti iz lanskega septembra zanje ni sprejemljiv. Vlado pri tem čaka težka naloga, saj so na odpravljanje plačnih nesorazmerij različni pogledi tudi med sindikati samimi, ob tem pa nekatere skupine zahtevajo takojšnje rešitve.

Na vladni strani za zdaj vztrajajo, da parcialnih rešitev ne bo in bodo pogajanja tekla za vse v javnem sektorju hkrati. Dogovor z eno skupino bi namreč lahko sprožil val stavk, s katerimi bi tudi druge skupine zaposlenih zase zahtevale višje plače.

vir: sta

Uredništvo

See author's posts