Slovenjgraška bolnišnica je v prvih devetih mesecih po ocenah poslovala s 4,3 milijona evrov primanjkljaja. Vodstvo navaja več razlogov za to, svet zavoda pa mu je na torkovi štiriurni seji naložil pripravo dodatnih gradiv. V bolnišnici bi potrebovali vsaj 20 dodatnih zdravnikov, akutno je pomanjkanje anesteziologov in srednjih medicinskih sester.

Skupni ocenjeni prihodki Splošne bolnišnice Slovenj Gradec so v prvih devetih mesecih letos znašali 46,9 milijona evrov in so za slabo desetino višji od prihodkov primerljivega obdobja lani, hkrati pa desetino nižji od načrtovanih za prvih devet mesecev letos.

Nižji prihodki so predvsem posledica nižje realizacije delovnega programa od načrtovanega, predvsem na področju akutne bolnišnične obravnave. Na področju ambulantne dejavnosti je bolnišnica dosegla boljše rezultate kot lani, a direktor bolnišnice Janez Lavre opozarja, da je ambulantna dejavnost podcenjena.

Trenutno slovenjgraška bolnišnica tekoče posluje s presežkom, za konec leta pa glede na zdaj znane podatke ocenjuje, da bo primanjkljaj znašal 3,7 milijona evrov. Skupno negativno poslovanje vpliva tudi na likvidnost bolnišnice in poplačila večmilijonskih obveznosti do dobaviteljev, vodstvo se boji izvržb.

Lavre je sicer na torkovi seji sveta zavoda poudaril, da so tudi glede na usmeritve ministrstva za zdravje in zahteve sveta zavoda pripravili uravnotežen finančni načrt za letos, a da se zdaj izkazuje, da ne uspejo izvesti toliko obravnav, kot so načrtovali, hkrati je opozoril na več sistemskih težav. Med razlogi za izgubo oz. primanjkljaj je izpostavil tudi, da v ceni zdravstvene storitve niso priznani vsi stroški, zato pričakuje korigiranje cene.

Članom sveta zavoda je dejal tudi, da je trenutno eden njihovih večjih izzivov, kako “dopovedati” plačniku, to je Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije, in ministrstvu za zdravje, da imajo 200 zaposlenih več, kot jih dobijo plačanih skozi programe. “Ker standardi obravnave po posameznih dejavnostih so jasni in tukaj ne moremo kršiti strokovnih izhodišč,” je dejal Lavre.

Sicer pa je hkrati k manjši realizaciji načrtovanega programa prispeval tudi bolnišnični problem pomanjkanja kadrov. Potrebovali bi vsaj 20 dodatnih zdravnikov specialistov, med drugim primanjkuje anesteziologov, velik primanjkljaj je na področju srednjih medicinskih sester. Ko bodo pridobili dodatne sestre, načrtujejo, da bi lahko v kratkem odprli oddelek za ortopedijo in ponovno tudi v času epidemije ukinjen oddelek zdravstvene nege.

Ne glede na izražene kadrovske težave pa je bolnišnica v zadnjih šestih letih število zaposlenih povečala za okoli 250 in ima trenutno okoli tisoč zaposlenih. Dodatno so v tem obdobju zaposlili okoli 50 oseb na področju zdravstvene nege, okoli 60 zaposlenih izvira iz vrnitve dejavnosti čiščenja pod okrilje bolnišnice, za spremljanje čakalnih dob imajo šest zdravstvenih administratorjev več, uvedli so nekatere nove dejavnosti, dodatna je tudi ekipa 16 zaposlenih v razvojni ambulanti.

Z izkazanim poslovanjem slovenjgraške bolnišnice ni zadovoljen predsednik sveta bolnišnice Primož Stošicki, saj svet zavoda, kot je dejal, pričakuje uravnoteženo poslovanje. Na seji je izrazil tudi razočaranje ob prebiranju poročila o izvedbi sanacijskega programa, ki po njegovih besedah ni bil izveden. Svet zavoda je zato poročilo zavrnil in zahteva dopolnitev.

Je pa svet zavoda v torek med drugim podal soglasje direktorju, da podpiše drugi aneks k pogodbi s podjetjem Medicoengineering v višini 52.000 evrov brez DDV za opravljena dodatna dela pri naložbi v novo gama kamero (SPECT CT). Zahtevek omenjenega podjetja je skupaj s še nekaterimi drugimi postavkami sicer znašal okoli pol milijona evrov, a ga v bolnišnici priznavajo le delno. Celotna naložba, ki so jo javnosti predstavili maja letos, je sicer stala 3,9 milijona evrov.

VIR: STA

Uredništvo

See author's posts