V dneh, ko se v Mariboru odvija Festival Lent, se vedno znova obudijo ideje o postavitvi stalnega odra na Dravi. S tem bi se izognili stroškom vsakoletnega postavljanja plavajočega odra, ki služi kot glavno prizorišče festivala, a dlje od prikimavanja občinskih politikov še niso prišli.

Po besedah župana Andreja Fištravca je skrajni čas, da se Festival Lent strukturno umesti v mesto. “Namesto da se vsako leto investira v opremo, ki se potem umika, bi bilo racionalno že pred leti začeti s politiko, da se vzpostavljajo rešitve, ki ne bodo zahtevale vsakoletne postavitve,” je dejal.

Kot dober primer je navedel letošnjo izgradnjo zunanjega avditorija Lutkovnega gledališča Maribor, ki bo poleti služil kot eno od prizorišč Festivala Lent, v drugih mesecih pa ga bo možno uporabljati v druge namene.

“Jeseni se bomo usedli in videli, kako bi lahko rešili vprašanje Glavnega odra, ki je infrastrukturno zahteven objekt in vsako leto troši precej denarja. Preučili bomo, kako bi lahko zadevo zracionalizirali na način, da omogočimo čim manjše vsakoletne posege pri pripravi tega odra,” je pojasnil župan.

Po njegovih ocenah bi to lahko bila ena od poti, ki bo omogočila trajnostno delovanje Festivala Lent. “Težka ekonomska in kulturna situacija v svetu sili vsakogar, da gre v proces transformacije in prilagajanja,” je dodal.

V Narodnem domu Maribor, ki prireja Festival Lent in je letos zaradi finančnih težav celo grozil z odpovedjo prireditve, ideje o stalnih postavitvah seveda pozdravljajo. “Razmišljalo se je že dalj časa, da se zaliv pri Vodnem stolpu spilotira. Piloti bi bili pod gladino vode in bi lahko služili kot pomol ali pristanišče za čolne, v času Festivala Lent pa bi jih lahko hitro pokrili z odrom,” je pojasnil direktor Vladimir Rukavina.

Po njegovih besedah bi bilo mogoče tudi urediti stalne tribune, ki bi lahko čez leto služile za druge dogodke. “Izvedli smo natečaj, imamo kar nekaj projektov, a do zdaj nismo imeli sogovornika,” je dodal.

Veliko so si med drugim obetali od obljubljene ureditve nabrežja Drave v času Evropske prestolnice kulture (EPK) leta 2012, a so tudi ti načrti ostali le na papirju.

Rukavina upa, da bo jeseni stekla resna razprava, tudi na politični ravni, o prihodnjem razvoju Festivala Lent, da bi se izognili težavam, s katerimi se soočajo v zadnjih letih, ko padajo tako vložki sponzorjev kot občine in države. V času letošnjega festivala že zbirajo mnenja in predloge meščanov. “Prišli smo do časa pogovora, do tega, da položimo karte na mizo, da zavrnemo pavšalne kritike in da sprejmemo vse dobre kritike in pobude. Jasno pa je, da bo moral reči nekaj tudi ustanovitelj,” je poudaril Rukavina.

Spomnil je, da Mestna občina Maribor nima lokalnega programa za kulturo, prav tako nima načrta ohranjanja trajnostnih učinkov EPK. Tudi sicer se vse odloča v zadnjem trenutku, kar onemogoča uspešnejšo promocijo. “Mi napovemo izvajalce takrat, ko vemo, da jih bomo lahko pripeljali in imamo z njimi podpisane pogodbe. Če nimamo denarja, če ne vemo, če oder bo, potem pogodb ne podpisujemo,” je dejal.

Vir: STA

Uredništvo

See author's posts