V prihodnje se nameravajo osredotočiti na pet ključnih produktov – šport, kultura, vino in kulinarika, mestni turizem in kongresni turizem. “Maribor in destinacija 22 občin imata tu velike priložnosti, ker smo drugačni od drugih delov Slovenije,” je prepričana direktorica.

Kot primer je izpostavila Staro trto na Lentu, na katero se da navezati številne gastronomske in kulturne zgodbe, tudi v sodelovanju z okoliškimi kraji. Ob tem nameravajo dodelati že obstoječe vsebine, kot je na primer spomladanski rez Stare trte. Tako naj bi bilo deljenje cepičev po novem bolj sistematično in vsebinsko, med drugim pospremljeno s konkretnimi zadolžitvami za prejemnike in medijskimi dejavnostmi v krajih, kamor bodo šli cepiči.

“Bolje da jih podeljujemo manj, a bolj usmerjeno, medtem ko zdaj sploh ne vemo, če se tisti, ki cepič prejme, zaveda njegovega pomena. Je pa lahko to odlična priložnost za širjenje prepoznavnosti Stare trte po svetu,” pravi Urbančič Windischeva.

Z uradnimi statističnimi podatki o nočitvah in prihodih gostov za celotno lansko leto še ne razpolagajo, vendar pričakujejo, da se bo nadaljeval trend rasti, ki so jo zabeležili od začetka januarja do konca oktobra. V tem obdobju je mesto Maribor ustvarilo 30 odstotkov več nočitev (379.577) in 13 odstotkov več prihodov gostov (177.799), destinacija Maribor – Pohorje pa 29 odstotkov več nočitev (486.792) in 12 odstotkov več prihodov gostov (218.876) kot v enakem obdobju leto prej. Pričakujejo, da bodo s celotnim letom 2018 presegli nov mejnik, to je 500.000 nočitev v destinaciji.

To pripisuje direktorica okrepljeni promociji, tudi na ravni Slovenije. Lani so uvedli novo celostno grafično podobo, kmalu naj bi zaživela tudi nova, sodobnejša spletna stran zavoda.

Letos nameravajo izvesti vrsto delavnic z delavci v kulturi in turizmu, da oblikujejo skupne, za turiste zanimive pakete. Na tem področju so med težavami neustrezni delovni čas muzejev in, zanimivo, nizke vstopnine, ki ne odražajo kakovosti prireditev. “To turista odvrača, saj razmišlja po evropsko, kaj za določeno ceno dobi,” je pojasnila Urbančič Windischeva.

Na športnem področju bodo nadaljevali z dejavnostmi, ki so jih začeli v okviru lanskega projekta Evropsko mesto športa. Še ta mesec naj bi izdali novo brošuro z opisano razpoložljivo športno infrastrukturo, v prvi vrsti namenjeno tistim, ki tržijo športne priprave. Pozneje naj bi sledila še izdaja brošure za individualne goste, da imajo na enem mestu zbrane vse možnosti športnega udejstvovanja v regiji.

Letos bodo znova objavili razpis za sofinanciranje dogodkov v središču Maribora, ki so ga uvedli lani. Težava pa še vedno ostaja ponudba za višje cenovne razrede gostov, saj nimajo hotela s petimi zvezdicami ali druge turistične infrastrukture na tej ravni. Še vedno je zaradi preteklih sporov med občinami ustanoviteljicami tudi negotovo financiranje Zavoda za turizem Maribor – Pohorje. Direktorica je povedala, da so pripravili konkreten predlog za vseh 22 sodelujočih občin, ki vključuje tako njihove koristi kot obveznosti do zavoda. Sestanek z župani pričakuje februarja.

Doslej je zavod redno financirala le mariborska občina, za krepitev njegovih dejavnosti pa je ključno, da se zagotovijo dodatni viri. “Zavod namenja promociji 311.000 evrov, kar vključuje oglaševanje, tiskovine in predstavitve na sejmih. Ljubljana ima za to milijon, Zagreb pa 4,5 milijona evrov,” je ponazorila direktorica.
Vir: STA