Drava sicer čistejša kot pred leti, a kopanje v njej še vedno odsvetovano

Kot pri večini ostalih večjih rek v Sloveniji se z vlaganji v čistilne naprave izboljšuje tudi stanje Drave. Zadnjih pet let je po podatkih Agencije RS za okolje (Arso) kemijsko stanje te reke na vseh merilnih mestih dobro. A je morebitno kopanje ljudi v reki odsvetovano zaradi drugih dejavnikov, kot so močan tok in nihanja v pretoku.

Reka Drava.

Največja čistilna naprava na celotni trasi Drave je mariborska, ki obratuje v polni meri od leta 2004, vanjo pa se stekajo odpadne vode iz Mestne občine Maribor ter občin Duplek, Hoče-Slivnica in Miklavž na Dravskem polju.

Maribor ima zelo dobro čistilno napravo. Mesto ima veliko izpustov odpadnih vod in tisto, kar gre na čistilno napravo, načeloma ni problem. Problem je v tem, da imamo še vedno številne izpuste, ki gredo mimo čistilne naprave. Koliko je teh izpustov, nihče ne ve, vendar jih je več, kot bi jih smelo biti,” je za STA povedal ekolog Boris Kolar.

Zaradi takšnih izpustov je po njegovih besedah problematično morebitno kopanje ljudi v Dravi, še posebej v Mariboru. “Junija, ko bi se radi začeli kopati, je Drava lahko tudi zelo visoka in nevarna. To je namreč alpska reka in junija so bile ponavadi prve poplave,” je povedal Kolar.

Mnogo boljše stanje je po njegovih ocenah višje po reki, nad hidroelektrarno Mariborski otok, kjer so že razvite rekreacijske površine za veslanje.

Do podobnih zaključkov so prišli v Nacionalnem laboratoriju za zdravje, okolje in hrano. “Mikrobiološka kakovost vode v Dravi se precej poslabša v višini mesta Maribor in tam ni primerna za kopanje. V višini Limbuškega nabrežja in v višini Sidra je mikrobiološko stanje vode sicer boljše, vendar so tukaj pomembni tudi drugi dejavniki,” so povedali za STA.

Mikrobiološka kakovost je precej odvisna od vremenskih razmer. “Ob obilnem deževju je voda bolj motna; takrat določimo tudi več fekalnih bakterij.” V laboratoriju opozarjajo, da je kopanje v Dravi lahko zelo nevarno tudi zaradi hidroelektrarn, zajezitev, nihanj v pretoku, močnega toka, plavajočih predmetov in neprosojnosti vode.

Zaradi velike vodnatosti in precejšnjega padca je Drava pomemben dejavnik v slovenskem energetskem sistemu, ob tem pa je pomembna tudi z naravovarstvenega vidika, saj so ob njej bogati obvodni habitati.

V Krajinskem parku Šturmovec, ki se je ohranil ob t.i. stari strugi Drave pri Ptujskem jezeru, je na primer opaziti več kot 230 vrst ptic, med drugim zanimive in hkrati zelo ogrožene vrste, kot so mali martinec, mali deževnik in vodomec. Med skoraj 500 zabeleženimi rastlinskimi vrstami pa so velika zanimivost divje orhideje.

Na stanje živih organizmov v reki je močno vplivala izgradnja hidroelektrarn. Reka zaradi teh sprememb ne dosega biološke kakovosti, ustrezne za doseganje dobrega ekološkega stanja, medtem ko je na naravnih odsekih Drave stanje po ocenah Arsa dobro.

Hidromorfološko spremenjenost vodnih teles najbolje odražajo bentoški nevretenčarji. “Hidromorfološka spremenjenost (kot posledica hidroenergetske rabe vode) in vpliv hidromorfoloških obremenitev na bentoške nevretenčarje je glavni razlog, da je ekološki potencial večine močno preoblikovanih vodnih teles na reki Dravi ocenjen kot zmeren in ne dosega dobrega ekološkega potenciala,” pravijo na agenciji.
Vir: STA

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Prosimo izpolnite preden nadaljujete! *

0 KOMENTARJEV