V minuli oddaji Vzhodna smo govorili o evtanaziji. Le-ta je namreč te dni velikokrat tema pogovora, saj je razpisan posvetovalni referendum na dan evropski volitev. Volivci bodo takrat odločali ali podpirajo pomoč pri prostovoljnem končanju življenja oz. evtanazijo.

Odločitev o izvedbi posvetovalnega referenduma, na katerem bodo volivci odločali o tem, ali naj se z zakonom uredi pomoč pri prostovoljnem končanju življenja, 9. junija, so ta teden v državnem zboru, podprli poslanci Svobode, del Levice in poslanec Felice Žiža. Proti so bili v SDS, NSi in Mojca Šetinc Pašek. V SD, delu Levice in Ferenc Horvath pa so se vzdržali. SDS in NSi so sicer danes napovedali ustavno presojo in zadržanje odlokov za referendume o konoplji in prostovoljnem končanju življenja.

V goste v oddajo Vzhodna smo povabili predlagatelje zakona, kot tudi različne strokovnjake. Andrej Pleterski, član društva Srebrna nit, ki so sicer lani s podpisi 5000 volivcev podali predlog zakona, ki pa je sicer padel v vodo. Povedal je: “Namen je troje. Prvič, da ima vsakdo možnost svobodne odločitve o koncu življenja, in sicer lahko si vsakdo zbere svoj konec, miren in dostojanstven konec. Drugi namen je pomagat vsem tistim, ki v tem hipu neznosno trpijo in v prostovoljne končanju življenja vidijo boljšo možnost, kot v nadaljevanju svojega trpečega životarjenja. Tretji razlog je ta, da je med nami mnogo, mnogo ljudi, ki jih muči misel na konec njihovega življenja. Ki jih je strah, kakšen bo ta konec, kako bo z njimi in bi jim uzakonita pomoč pri prostovoljnem končanju življenja umirila njihove strahove in bi z zaupanjem zrli na konec svojega življenja.”

V oddaji je stališče pojasnil tudi direktor UKC Maribor, Vojko Flis: “Stališče zdravniškega združenja je jasno in ga ne bi ponavljal. Bi pa nekaj seveda povedal o predlogu samega zakona. Dejstvo je, da smo edina država na sploh, ki je v tem predlogu  nekomu naložila dolžnost usmrtitve. Skratka nikomur ne moreš, v neki normalni državi naložiti dolžnosti, da usmrti nekoga drugega. In seveda, če bi bila evtanazija legalizirana v Sloveniji, potem je dosti dobrih modelov v tistih državah, kjer je evtanazija legalizirana. Kako te stvari urediti, ne pa da gremo zopet po neki poti, ki je absolutno seveda nesprejemljiva. Če ostale seveda ugovore z zdravniškega zornega kota pustimo nekoliko na  strani je to pa resnično nekaj kar je absolutno nesprejemljivo.

V oddaji je bila gostja tudi zdravnica Jelka Reberšek Gorišek, ki je bila predstojnica Oddelka za infekcijske bolezni UKC Maribor, pobudnica ustanovitve Zdravniške zbornice in še mnogo več. Povedala je, da cela Slovenija praktično težo sledi sodobni paliativni oskrbi: “Mi nimamo razvite, ni dostopna paliativna medicina vsem državljanom. To je prvo o čemer bi se sploh morali pogovarjati. Ko bi mi vedeli, ali je to dostopno vsem, ali poznajo, kakšen je ta pristop, ker to ne gre samo za eno dejanje. Gre za kompleksno zadevo pristopa pri kronično bolnih. To kar pravzaprav pogrešam pri vseh teh razpravah je, tudi v parlamentu, da se ne posvetijo pravzaprav razpravi o tem, kakšna je stopnja paliativne oskrbe v Sloveniji, tukaj na vzhodu, kjer smo danes, jaz poznam delovanje. Ampak žal s temi možnimi, kar so, ne dosega vseh državljanov.

Želijo si ozaveščenost ljudi 

“Drugo kar je, to bo družbena odločitev, verjetno bo končna politična, ampak mi rabimo predvsem eno družbeno ozaveščenosti. Mi sedaj razlagamo za in proti in to ne vodi nikamor. Tisto kar mi želimo je ozaveščenost ljudi. Sej pol lahko pride na koncu tudi to vprašanje. Danes govorite predvsem o evtanaziji, ampak zakon, ki ste ga predlagali, je predvsem namenjen, če sem ga pravilno razumela, pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. To pomeni, da sam vzame smrtonosno učinkovino. Ampak kdo? V zapisu jo vzame kronično, hudo bolan, trpeč bolnik. Jaz sem več kot 40 let delala v kliniki in zadnja leta smo sprejemali predvsem samo takšne. Takšni bolniki niso v stanju zaužit sami, saj veste hranimo jih. To se pravi, da je ta drugi del, ki je dopolnjen, da potem pač se priklopi infuzija in to izvede bodisi zdravnik, bodisi medicinska sestra. Že tukaj mislim, da mora biti jasno določeno. To kar zdravniki posebej naglašamo in mislim, da nam ne morejo usporavat, je to, da je osnovno zdravniško poslanstvo ohranjanje življenja, zdravljenje ljudi,” še pove Jelka Reberšek Gorišek.

V oddaji so sodelovali tudi Friderik Klampfer iz filozofske fakultete UM, Igor Pribac, filozof, profesor in politični analitik, Borut Holcman, iz pravne fakultete UM. Ter Dean Premik, poslanec Svobode in podpredsednik parlamentarnega odbora za zdravstvo, pediatrinja, psihiatrinja in humanitarka Anica Mikuš Kos, ki je tudi predsednica slovenske filantropinje. Prav tako je sodelovala Renata Jakob Roban, predsednica Slovenskega društva Hospic.

Uredništvo

See author's posts