DZ je danes sprejel novelo zakona o letalstvu, s katero se bo dodeljevanje državne pomoči javnim letališčem uskladilo s pred časom sprejetimi novimi smernicami EU na tem področju. S tem se bo omogočilo nemoteno obratovanje letališč, ki potrebujejo pomoč države. Konkretno gre za letališči Portorož in Maribor.

Če se obratovanje javnega letališča ne more zagotoviti v tržnih pogojih, bo novela zakona letališčem omogočila, da skladno s smernicami EU o državni pomoči letališčem in letalskim prevoznikom pridobijo dovoljeno državno pomoč. Pomoč za tekoče poslovanje sicer načeloma pomeni zelo izkrivljeno obliko pomoči in se lahko odobri le v izjemnih okoliščinah.

Nove evropske smernice so začele veljati 4. aprila 2014 in predvidevajo možnost dodeljevanja pomoči letališčem v desetletnem obdobju, je dopoldne v razpravi povedal Klemen Grebenšek z ministrstva za infrastrukturo. Po 4. aprilu 2024 pa bodo morala biti vsa letališča sposobna v celoti kriti stroške za svoje delovanje.

“V Sloveniji sta dve letališči, ki sta v kar precejšnji finančni stiski, in sicer letališče Portorož in Maribor. Obe sta državno pomoč že prejemali v preteklosti, s sprejetjem zakona pa jo bosta lahko še naprej,” je povedala Marjana Kotnik Poropat (DeSUS).

Letališči sta sicer v različnih položajih. V Portorožu je infrastruktura v lasti različnih pravnih oseb, večina pa je občinska, medtem ko je letališče v Mariboru praktično v celoti last države, upravlja pa ga podjetje v zasebni lasti.

V Sloveniji lahko letališča v skladu z veljavnim zakonom o letalstvu obratujejo samo v pogojih gospodarske javne službe, kar pa v sedanjih tržnih razmerah po oceni vlade ne zadošča. Ta oblika izvajanja storitev jim namreč ne daje možnosti enakopravnega ekonomskega razvoja, kot ga imajo primerljiva letališča v Evropi, ki takšnih omejitev nimajo.

Zato se bo z novelo zakona uvedlo nove statusne oblike za letališča, in sicer bodo lahko obratovala tudi pod pogoji v razmerjih javno-zasebnega partnerstva. S tem se bo povečal prispevek regionalnih letališč k izboljšanju mobilnosti in medregionalne povezanosti ter tudi k privlačnosti regij, kar je pomembno predvsem za področje turizma, so prepričani na ministrstvu za infrastrukturo.

Tej rešitvi so ostro nasprotovali poslanci ZL, ki so noveli zakona tudi edini od poslanskih skupin odrekli podporo. “Novela zakona ni nič drugega kot nadaljevanje privatizacije letališč,” je dejal Luka Mesec. Spomnil je, da se za nakup Aerodroma Portorož zanima srbski poslovnež Miodrag Kostić in medtem ko letališče v sedanji obliki javne službe posluje brez ustvarjanja dobička, pa bo vlada kupcu višje donose omogočila z javno-zasebnim partnerstvom.

Vir: STA

Uredništvo

See author's posts