Ptujsko jezero je precej priljubljeno med domačimi obiskovalci, vse bolj pogosto pa tudi med tujimi turisti, ki prihajajo v mesto in okolico, a jim doslej kljub velikemu povpraševanju ni bila na voljo nobena pisna interpretacija narave. Zato so ob opazovalnici na štirih mestih okoli jezera postavili tudi izobraževalne table.

Po besedah ptujskega župana Mirana Senčarja s postavitvijo tega objekta naravna dediščina v mestu stopa ob bok kulturni dediščini, saj se na Ptuju zavedajo, kaj ta pomeni za razvoj turizma, a priznavajo, da so jo doslej premalo izkoriščali. Da bo prihodnost drugačna, po njegovem dokazuje tudi dejstvo, da so ob sprejemanju plovnega režima območje jezera razdelili na športni del ter naravni del, v slednjem pa plovba ni dovoljena.

Naložba je bila vredna 89.000 evrov, del denarja je prišel iz evropskih skladov in s strani okoljskega ministrstva, nekaj so dodale Dravske elektrarne Maribor (DEM), ptujska občina pa je prispevala okoli 35.000 evrov. Kot je povedal vodja projekta LiveDrava Damjan Denac, je Ptujsko jezero z vidika biodiverzitete nekaj posebnega v Sloveniji, saj je na njem prisotno največje število vodnih ptic na enem mestu, pozimi tudi več kot 20.000.

Dotaknil se je tudi mnenja, da so ljubitelji ptic večkrat označeni kot zaviralci razvoja, predvsem v luči želja tamkajšnjih županov, da bi hitro cesto Ptuj – Ormož speljali po južni varianti, ki bi peljala preko zaščitenega območja krajinskega parka v Šturmovcih. Dejal je, da delajo v javnem interesu, v tem pa je tudi varstvo narave, zato je vse kar delajo, da opozarjajo na to tudi pri konkretnih primerih.

“V zvezi s tem projektom so presojo opravile licencirane organizacije, ne mi, in kolikor vem je bila ta negativna. Očitno so torej druge strokovne organizacije ugotovile, da bi prišlo do prevelikega vpliva, zato je potrebno poiskati druge možnosti,” je še dodal Denac.

Današnjega odprtja se je udeležila tudi okoljska ministrica Irena Majcen, ki je spomnila, da je Slovenija letos prejela naziv zelena destinacija, velik delež slovenskega turizma pa temelji prav na ohranjeni naravni dediščini.

V zvezi s projektom hitre ceste pa je dejala, da je potrebno poiskati rešitve, ki ne bodo trajno posegle in uničile narave. Z župani se je o tem pogovarjala že večkrat in jih ob tem spomnila, da je Šturmovce že pred desetletji zaščitila takratna velika občina Ptuj, ko sploh še ni bilo Nature 2000. To po njenem pomeni, da so prebivalci že takrat spoznali pomembnost tega naravnega okolja, zato si ne predstavlja, da bi sedanja generacija vanj vseeno posegla.

VIR: STA