Razstava Barve letošnjega gledališkega prostora v preddverju Hrama kulture Arnolda Tovornika, kjer so se začeli letošnji Dnevi Arnolda Tovornika, prinašajo v Likovni salon Lojze Šušmelj dela treh slikarjev, ki so se posvetili figuri. Razstavo so oblikovali slikarji Oto Vogrin, Milan Unkovič in Maksimiljan Sternad – Milč, za postavitev v prostor in čas pa je poskrbel likovni kritik Mario Berdič Codella.

Razstava umetniških slik treh slikarjev je tokrat podkrepljena z rdečo osvetljavo, ki sicer ne sveti neposredno na slike in razstavišče, ampak je z njo osvetljen Hram kulture Arnolda Tovornika. Rdeča luč, ki po besedah Maria Berdiča Codelle velja tudi za gledališko, pa vendarle odseva vse do razstavišča in mu tako daje poseben pomen.

Mario Berdič Codella, likovni kritik, se je prav preko te rdeče luči zazrl na umetniška dela in jih povezal. “Tudi dela Milana Unkoviča so v neki meri teatralna, učinkujejo groteskno, zlivajo se s tem gledališkim rdečim ambientom,” je dejal Berdič Codella in dodal: “Skupni imenovalec vseh slik je človeška figura. Oto Vogrin ima to figuro vključeno v vedute, v krajine. Je nenavadna, saj je zreducirana na glavo, v tehniki risbe in je prosojna. Zdi se, kot da je z neke druge dimenzije, vendar ni. Ta človeška figura je del tega ambienta, mest, krajev. Milč pa ima klasiko. Ima figuralne kompozicije, cele postave. Njegov slog je prepoznaven, gre za močne barve in paste, debele sloje, lahko bi ga opredelili kot abstraktnega impresionista.”

Oto Vogrin: Silhuete so neizbrisen pečat

Da je tokratna postavitev razstave kolektivna odgovornost, ki jo avtorji prevzemajo, je dejal Oto Vogrin, eden od avtorjev, slikarjev. Pa tudi to, da imajo različen pogled in “to je bil osnovni namen, kako lahko figura danes vstopa v prostor. Konkretno moje silhuete nastajajo že kar nekaj časa kot neizbrisen pečat, ki pušča posameznike v nekem prostoru. Ali ostajajo ali prihajajo ali se vračajo, nekaj, kar ne moremo skozi dimenzijo časa izbrisati – bili so tu in bodo večno tu”.

Milan Unkovič: Tipičen figuralik, ki se ozira okoli sebe

Drugi slikar, čigar slike so tokrat na razstavi, ima drugačne slike, polno barv, tokrat tudi s teatralnim, dramatičnim učinkom. Figure mu niso tuje, sam pravi, da je “tipičen figuralik, ki se ozira okoli sebe. Včasih najdem tudi ljudi, ki jih naslikam, drugi zopet sami pridejo, kot se temu reče”. Uporablja različne pristope. “Stari draguljar, ki si je želel, da bi bil enkrat ves v diamantih. Potem imaš to videnje, ni sicer konkretno, a človek je,” je povedal zgodbo ene od slik in dodal, da v Hramu kulture Arnolda Tovornika zelo rad razstavlja in se zahvaljuje za to, pa tudi, da je tokrat res presenečen nad raznolikostjo razstavljenih slik.

Maksimiljan Sternad – Milč: Slike imajo po 17 plasti

Maksimiljan Sternad – Milč slika impresionistične slike približno 20 let, “ampak slike vlečejo bolj na moderni impresionizem. Delam s špahtli, v Rogaški Slatini. Vsaka slika ima približno 17 plasti, te plasti so obarvane”, je dejal in dodal: “Ponekod je barva boj močna, ponekod ne. Hočem prisluhnitI našim impresionistom, ki so delali v roza in modri barvi. In barve me res vlečejo tja.” In tudi pri teh slikah se najde figure, ponekod manj izrazite, ponekod bolj, čeprav so naslikane na drugačen način kot pri Unkoviču in Vogrinu.

Uredništvo

See author's posts