Na koči DObnik v Lovrencu na Pohorju so pripravili v okviru Jezernikovih dni literarni večer Tončkina zgodba.

Lovrenčanka Antonija Bernard, po domače Povhova Tončka, je bila slovenistka in prevajalka, ki se je iz rodnega Lovrenca na Pohorja že kot mlada preselila v Francijo. Tam je nato doštudirala, se zaposlila kot profesorica. Bila je profesorica ruščine na liceju Henrika IV. oz. dolgoletna predstojnica katedre za slovenščino na INALCO – Državnem inštitutu za vzhodne jezike, prav tam tudi direktorica Oddelka za Srednjo in Vzhodno Evropo, nato tudi predsednica francoskega komiteja za slavistiko ter podpredsednica pariškega Inštituta za slovanske študije. Imela je velike zasluge za poučevanje slovenskega jezika v Franciji, kakor tudi za razpoznavnost slovenske književnosti na frankofonskem področju. V francoščino je prevedla štiri romane Borisa Pahorja, pa tudi dela Karla Destovnika Kajuha, Franceta Balantiča, Edvarda Kovača in Draga Jančarja.

Dr. Antonija Bernard se je rodila 7. maja 1942 na kmetiji pri Povhu na Rdečem bregu blizu Lovrenca na Pohorju. Čeprav je odšla v Francijo že zelo mlada, je Lovrenc na Pohorju vedno nosila v srcu, Lovrenčani pa so se ji zdaj že tretjič zapored poklonili s Tončkinim večerom, v katerem so na Rdečem bregu, na koči DObnik, ki je sicer v blžini njene rojstne hiše, brali odlomke iz njene knjige in nekaj gesel iz njenega slovarja osirotelih besed.

Antonija Bernard, Povhova Tončka je skoraj celo življenje živela v Franciji, tja je odšla kot varuška, nato pa se je vpisala na študij francoščine in ruščine na Sorboni. Državni izpit je opravila z odliko, doktorirala pa je iz Kopitarja. Kljub temu je ostala, kot pravijo v Lovrencu, pristna Lovrenčanka, ki se je vračala domov. “Tončka je odpirala okno v svet,” je dejala STaša Pernat Lesjak, ki je na TOnčkinem večeru tudi brala iz knjige Bernardove in njenega slovarja, ter dodala: “Jaz mislim, da je ona povezava, ena taka svetovljanska duša, preko njenih del se Lovrenc odpira. Tako Lovrenc spoznavajo v svetu.” Povedala je še, da je Bernardova prevajala tudi literarna dela Draga Jančarja v francoščino.

Na prijetnem literarnem večeru pa je bil tudi eden od Tončkinih bratov Alojz Grobelnik. Pisateljica in prevajalka je bila dve leti starejša od njega. Sam pa se je še spomni tudi kot deklice in najstnice. Pa tudi, kako je odšla preko soseda, ki je imel v Beogradu sorodnike, v Francijo kot varuška otrok. Naučila se je francoščine in se vpisala na Sorbono. Spomni se tudi njenih obiskov v Lovrenc na Pohorju. Pravi, da je bil tudi na obisku pri njej. In da jo pogreša, saj so bili povezani. Vsekakor pa, da je prebral njene knjige. V Lovrencu pa je rada odšla v naravo, spomni pa se tudi, da je rada hodila bosa.

Na literarnem večeru Tončkine zgodbe so prebirali tudi pesmi Rozike Močnik Dover, Lovrenčanke, ki živi in ustvarja v Mariboru.

Uredništvo

See author's posts