Danes, v torek, 4. oktobra, je direktor SVZ Hrastovec Aleksander Gungl podpisal tri pogodbe z izvajalci za izgradnjo sedmih bivalnih enot v Lenartu, za obnovo zunanjega baročnega stopnišča v gradu Hrastovec in za obnovo mostu, preko katerega je možen dostop do gradu Trate.

V naslednjih dneh se začne gradnja sedmih dislociranih bivalnih enot in dveh pomožnih objektov

Socialno varstveni zavod Hrastovec bo v prihodnjih dneh pričel gradnjo sedmih dislociranih bivalnih enot in dveh pomožnih objektov na 1.818,3 kvadratnih metrov neto tlorisne površine v Lenartu. Namen je vzpostavitev 70 postelj v eno- in dvoposteljnih sobah, z možnostjo vzpostavitve sive in rdeče cone, ki so se izkazale kot nujne v epidemiji nalezljivih bolezni. Investicijska vrednost projekta je 5.029.788,77 evra z vštetim DDV. Investicija je načrtovana na način, da vključuje v optimalni možni meri naravne gradbene materiale, prostorske rešitve prilagojene invalidom, energetsko samooskrbne objekte in skladno s cilji izboljšanja bivalnega standarda ter izboljšanja varnosti v slabih epidemioloških razmerah. Prostorske rešitve vključujejo v maksimalni meri specifične potrebe oseb s težavami v telesnem razvoju ter gibalno in senzorno oviranih odraslih oseb ter njihovim svojcem in drugim osebam iz njihove osebne socialne mreže (ostalo so javne površine in notranji namenski prostori, tako za stanovalce kot za zunanje uporabnike). Načrtovani objekt v lokalnem okolju predstavlja pridobitev z vidika koristi možnih socialnih dejavnosti, novih delovnih mest, odpravlja diskriminacijo na podlagi invalidnosti, povečuje možnost medgeneracijskega sodelovanja in druženja. Ukrepi izboljšujejo bivalni standard osebam s težavami v duševnem zdravju in razvoju ter varno bivalno okolje za vse uporabnike.

Novogradnja je načrtovana kot nizkoenergijski objekt, pri tem pa se upošteva tudi uporaba lesa v največji možni meri za tovrsten objekt. Investicija je načrtovana skladno s ciljem zagotavljanja prijaznega in varnega bivalnega okolja uporabnikom socialnih storitev. Z investicijo se bo izboljšal bivalni standard, zagotovila se bo infrastruktura za izvajanje storitev v skupnosti. “Vsi se zavedamo, da je v obstoječih enotah, kjer si več stanovalcev deli eno kopalnico in bivalne prostore, okužbe novega koronavirusa zelo težko zajeziti. S to pridobitvijo se bodo te razmere izboljšale. Vse naše investicije, ki jih letos ni malo, peljejo po poti izpraznitve graščine, v kateri stanovalci bivajo že dobrih 70 let. Skrajni čas je, da se ljudje izselijo iz teh prostorov in zaživijo v primernem okolju. V samem gradu je trenutno 90 stanovalcev, v Lenart se jih bo preselilo 70. Za naslednje selitve se že pripravlja dokumentacija in določeni nakupi, tako da verjamem, da se bo grad dokončno izpraznil v treh do štirih letih. Ko se bodo zgradile enote v Lenartu, se bodo stanovalci varovanega oddelka iz gradu preselili v depandanse A in B v Hrastovcu,” je ob slavnostnem podpisu pogodbe za izgradnjo enot dejal direktor SVZ Hrastovec Aleksander Gungl. Pogodbo sta ob prisotnosti župana Janeza Krambergerja  podpisala direktor SVZ Hrastovec Aleksander Gungl in direktor Podjetja Gradnje Lenart d.o.o. Marjan Bračko.

Obnova baročnih stopnic s sofinanciranjem ministrstva

V največjem Socialno varstvenem zavodu Hrastovec ob skrbi za nekaj manj kot 600 stanovalcev skrbijo tudi za ohranjanje gradu Hrastovec, v katerem še vedno biva nekaj
stanovalcev zavoda. V zadnjem letu so se potegovali za dodatna sredstva za obnovo baročnega stopnišča gradu, ki so zaprta zadnjih 20 let. S to investicijo, katero država sofinancira v višini 100.000 evrov, se bo izgled tega dela gradu zelo izboljšal, izboljšala se bo tudi uporabnost tega dela gradu, saj bodo stopnišče lahko uporabljali stanovalci in tudi drugi obiskovalci gradu. Za obnovo stopnic je Ministrstvo za kulturo namenilo 100.000 evrov in sredstva so bila medresorsko prenešena na Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

Projekt obnove so v zavodu pripravili skupaj z Zavodom za kulturno dediščino Maribor, kateri je pripravil tehnično dokumentacijo za obnovo. Del sredstev pa bo primaknil tudi sam zavod. Računajo, da bi s projektom obnove stopnišča zaključili v naslednjih dveh letih. Izvajalsko pogodbo sta ob prisotnosti predstavnikov Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, OE Maribor podpisala direktor SVZ Hrastovec Aleksander Gungl in direktor podjetja GNOM d.o.o. Jožef Drešar.

Obnovili bodo most do gradu Cmurek

Grad Cmurek, v katerem je do leta 2004 delovala enota Socialno varstvenega zavoda Hrastovec, je še vedno v upravljanju zavoda. Ker je grad več let sameval tudi ni bil deležen obnove s strani zavoda. Od leta 2013 v gradu deluje Muzej norosti, ki se ukvarja z raziskovanjem, ohranjanjem in predstavljanjem zgodovine gradu Cmurek na Tratah, ki sodi med najstarejše in največje gradove na Slovenskem. V Muzeju norosti so vložili veliko ur prostovoljnega dela za obnovo in ohranitev gradu ter so tudi podali pobudo za pridobitev sredstev za obnovo, saj si vseskozi prizadevajo za ohranitev tega bisera. Upravljalec gradu je še vedno SVZ Hrastovec zato se je lahko prijavil na razpis in tako so letos na razpisu pridobili 50.000 evrov državnih sredstev za obnovo gradu Cmurek.

S pridobljenimi finančnimi sredstvi bodo obnovili most preko katerega je omogočen dostop v sam grad. »S temi sredstvi bomo izvedli najnujnejša vzdrževalna dela, ki so nujno potrebna za samo uporabo gradu. Tam deluje Muzej norosti s katerim zelo dobro sodelujemo in tudi po tej obnovi bo delovanje samega muzeja v gradu omogočeno še naprej,« je o obnovi povedal direktor Socialno varstvenega zavoda Hrastovec Aleksander Gungl. Izvajalsko pogodbo sta podpisala direktor SVZ Hrastovec Aleksander Gungl in direktor podjetja KGS Krajnc d.o.o. Janez Krajnc.

Skupna vrednost vseh treh investicij znaša nekaj več kot 5,2 milijona evrov.

Selitev stanovalcev varovanih enot v druge objekte na lokaciji Hrastovec

Vodstvo SVZ Hrastovec dela vse, da se grad v naslednjih treh do štirih letih izprazni. Z zagotavljanjem novih prostorov želijo varovane enote preseliti v drug objekt na lokaciji Hrastovec. Gibalno ovirane stanovalce pa bodo preselili v lokalno skupnost, kjer bodo zgrajeni primerni objekti prilagojeni invalidnim osebam. Tako se tudi za te ranljive skupine in sam zavod kaže boljša prihodnost. “Za grad predvidevamo, da se po izpraznitvi nameni za turistične namene in za samo lokalno skupnost ter tudi domačine, da ga bodo lahko obiskali in si ga ogledali, saj je to, po mojem mnenju, eden lepših gradov v Sloveniji za katerega mnogi sploh ne vedo. Menim tudi, da je dobro ohranjen in s temi obnovami, ki sedaj sledijo bo ta biser še lepši,” še pravi direktor Socialno varstvenega zavoda Hrastovec Aleksander Gungl.

Uredništvo

See author's posts