Delovna skupina za razvoj Haloz je danes v Vidmu pri Ptuju predstavila poročilo o izvajanju ukrepov s področja kmetijstva. Kot je povedala državna sekretarka na kmetijskem ministrstvu Tanja Strniša, bo skupno vrednost vseh ukrepov mogoče natančno ovrednotiti šele po koncu programskega obdobja, že zdaj pa je jasno, da gre za pomembno podporo.

Po doslej zbranih podatkih bo letno za okoli 1300 kmetij, ki vlagajo prošnje za subvencije v sedmih haloških občinah, na voljo dobrega pol milijona evrov več denarja, kar je v povprečju okoli 400 evrov na kmetijo. Dodatek na strmine bo tako po besedah Strniše kmetijam na tem manj razvitem območju prinesel okvirno za 163.000 evrov višja neposredna plačila, kar je glede na sedanjo vrednost sedem odstotkov več. Ekološkemu kmetijstvu bodo na predlog delovne skupine priznane stroške povečali iz dosedanjih 70 na 80 odstotkov kalkulacijskih stroškov za ekološko travinje, kar je še dodatnih 28.000 evrov več izplačil v primerjavi z lanskim letom.

Tudi nadgradnja okoljskih ukrepov bo kmetom v Halozah prinesla 250.000 evrov več letnih izplačil, nadgradnja v dobrobit živali, zaenkrat samo goveda, kamor se je vključilo 141 kmetij, pa 75.000 evrov več denarja na letni ravni.

“Gre za 20 milijonov evrov, ki bo voljo vsem slovenskim malim kmetijam, kar pomeni, da bomo lahko podprli 4000 kmetij,” je povedala Strniša in dodala, da bodo po 5000 evrov prejele kmetije, velike med tri in šest hektarjev.

Slabo urejena prometna in komunalna infrastruktura

Če se kmetijskemu razvoju pretežno ruralnega območja, kjer tudi zaradi odseljevanja mladih zadnja leta prihaja do zaraščanja kmetijskih površin, obetajo boljši časi, pa Haloze še vedno kažejo negativno podobo na področju razvoja podjetništva, slabo sta namreč urejena prometna in komunalna infrastruktura.

Po besedah direktorja Kmetijsko-gozdarskega zavoda Ptuj Andreja Reberniška, sicer člana lokalne delovne skupine, so ostala ministrstva v vladni skupini pokazala precej manj pripravljenosti na sodelovanje. Da bi prepričali potencialne vlagatelje, bi po njegovih besedah potrebovali poseben zakon o Halozah, ki bi predpisal pogoje in ugodnosti za vlaganje v območje.

“Pri tem je najpomembnejša pomoč gospodarskega ministrstva, kjer pa smo naleteli na največ težav pri razumevanju tega območja. Očitno se vsak minister boji, da bi iz proračuna zahtevali več milijonov evrov, vendar mi potrebujemo pomoč pri tem, da se naše območje prepozna kot res posebno,” je dejal Rebernišek in dodal, da so že spisali osnutek tovrstnega zakona. Ob tem je omenil, da bi potrebovali še podporo ministrstva za finance pri priznavanju nekaterih olajšav, ter boljša sogovornika, ki ju doslej niso imeli na okoljskem ministrstvu in ministrstvu za infrastrukturo.

Državna sekretarka je v zvezi s predlogom posebnega zakona povedala, da je vladna skupina o tem večkrat govorila in vztrajala vsaj pri tem, da se zakon o skladnem regionalnem razvoju spremeni vsaj tako, da se menjajo merila za uvrščanje občin v obmejna območja. Vseh sedem haloških občin je tako zdaj vključenih v to skupino občin, ki imajo prav tako določene ugodnosti.

“Sicer pa je stališče vlade bilo takšno, da je omenjen zakon sistemski, ki naj vzpostavi potrebna merila za posebna problemska območja, medtem ko je glede posebnega zakona prevladalo stališče, da ta ni primeren, saj bi to sprožilo zahteve po še drugih takih zakonih, zaradi česar krovni zakon o skladnem regionalnem razvoju ne bi imel pravega učinka,” je dejala Strniša.

VIR: STA

Uredništvo

See author's posts