Na ministrstvu za notranje zadeve pripravljajo sklep, s katerim bodo vladi predlagali aktiviranje zakona o začasni zaščiti razseljenih oseb, ki beguncem iz Ukrajine zagotavlja takojšnjo začasno zaščito, je ob robu vladnega obiska v osrednjeslovenski regiji povedal minister za notranje zadeve Aleš Hojs. Zakon bo aktiviran najpozneje do petka.

Notranji ministri EU so v začetku marca dosegli dogovor o sploh prvi uporabi evropske zakonodaje, ki beguncem iz Ukrajine zagotavlja takojšnjo začasno zaščito, dovoljenje za bivanje, dostop do dela, nastanitve, izobraževanja, socialnega varstva, zdravstvene pomoči.

Mehanizem o začasni zaščiti razseljenih oseb se aktivira, ko pride do množičnega vstopa ljudi v državo, zaradi česar obstaja skrb, da azilni sistem ne bi zmogel dovolj hitro obravnavati vseh prošenj. Sklep o aktivaciji direktive o začasni zaščiti je bil prejšnji petek objavljen v Uradnem listu EU.

Slovenija že ima zakon o začasni zaščiti razseljenih oseb iz leta 2005, za njegovo aktivacijo pa mora vlada sprejeti poseben sklep. “Na ministrstvu za notranje zadeve zaključujemo pripravo vladnega gradiva, na podlagi katerega bo tudi v Sloveniji aktiviran zakon o začasni zaščiti razseljenih oseb,” je poudaril minister. Ob tem je izrazil upanje, da bo zakon aktiviran kar najhitreje, najkasneje do petka.

Na vprašanje, kaj se z aktivacijo zakona o začasni zaščiti razseljenih oseb spreminja za begunce iz Ukrajine, je Hojs pojasnil, da bodo postopki zaščite poslej tekli hitreje, prav tako beguncem ob prihodu v Slovenijo ne bo treba zaprositi za mednarodno zaščito.

Kot je v današnji oddaji Studio ob 17h na Radiu Slovenija pojasnila generalna direktorica direktorata za migracije Nataša Potočnik, bo mehanizem začasne zaščite na voljo tistim, ki so v Ukrajini bivali 24. februarja 2022, torej tako državljanom Ukrajine kot državljanom drugih držav, ki so imeli na ta dan v Ukrajini status mednarodne zaščite ali dovoljenje za bivanje in se ne morejo vrniti v izvorno državo.

Tisti, ki so že vložili prošnjo za mednarodno zaščito po rednem postopku ali so izrazili namero za to, lahko od tega postopka, ki je praviloma daljši, odstopijo in se odločijo za obravnavo po mehanizmu začasne zaščite. Začasna zaščita je lahko dodeljena za eno leto z možnostjo dvakratnega podaljšanja. Lahko pa v času statusa začasne zaščite zaprosijo za mednarodno zaščito. Prehajanje med statusi je torej možno, je dejala Potočnikova.

Z ministrstva za notranje zadeve so popoldne posredovali podatke policije, po katerih so do vključno ponedeljka zabeležili 502 nameri za podajo prošnje za mednarodno zaščito s strani državljanov Ukrajine.

V zbirnem centru v Logatcu je po navedbah direktorice urada vlade za oskrbo in integracijo migrantov Katarine Štrukelj za Studio ob 17h trenutno 135 ukrajinskih beguncev. Med njimi je 79 otrok, tudi skupina mladih nogometašev s trenerjem, preostale so ženske.

Večina ljudi pa biva na zasebnih naslovih svojih sorodnikov in prijateljev z urejenim statusom v Sloveniji, je zapisala policija. Kot je ob robu terenskega vladnega obiska dejal minister za obrambo Matej Tonin pa je po njegovih podatkih v zasebnih nastanitvah, pri znancih in sorodnikih, prijavljenih 2500 ukrajinskih beguncev.

Še več jih čez Slovenijo prehaja

“Po razpoložljivih podatkih pa ocenjujemo, da jih dnevno tranzitira Slovenijo tudi več tisoč,” so dodali na policiji. Cilj tistih, ki potujejo čez Slovenijo, so povečini zahodnoevropske države, je poudaril minister Hojs. Ob tem je napovedal tudi vzpostavitev informacijskega sistema za registracijo beguncev iz Ukrajine, “da se bo vedelo, kje je kdo nastanjen, ali so še v Sloveniji”.

Na vprašanje, ali na ravni EU že potekajo morebitni dogovori o selitvi beguncev med državami, je minister poudaril, da takšnega dogovora prejšnji teden še ni bilo, Poljska je namreč napovedala, da bo pritisk beguncev zdržala sama. “Če bi se pritisk beguncev še stopnjeval, pa je Slovenija jasno povedala, da smo pripravljeni sprejeti kar precejšnje število beguncev,” je poudaril.

Slovenija po ministrovih pojasnilih lahko zagotovi nastanitve za od 20.000 do 30.000 beguncev, skupaj pa jih lahko oskrbimo približno 200.000. V tem hipu je sicer na voljo precej manj nastanitev, od 1000 do 2000, je ocenil minister.

Sicer pa na ministrstvu za notranje zadeve intenzivno iščejo nove nastanitve, kamor bi lahko nastanili begunce. Kot je pojasnil Hojs, je ministrstvo za notranje zadeve dalo na razpolago nastanitvene objekte na Debelem Rtiču, o čemer so že obvestili župana Ankarana, v prihodnjih dneh pa si bodo ogledali še nekaj lokacij, med drugim v Murski Soboti.

Urad za oskrbo in integracijo migrantov je medtem objavil javni poziv, s katerim želi pridobiti informacijo o kandidatih, ki bi bili pripravljeni zagotoviti nastanitvene objekte za begunce iz Ukrajine. Kot so za STA pojasnili v uradu, so zaradi številnih vprašanj rok za prijavo podaljšali do srede do 12. ure.

Minister za zdravje Janez Poklukar pa je ob robu današnjega vladnega obiska dejal, da bodo poskrbeli tudi za zdravstveno oskrbo beguncev iz Ukrajine. Kot je dodal, so obvestili vse izvajalce zdravstvenih storitev, da so begunci upravičeni do nujnih zdravstvenih storitev, torej storitev, ki so nujne za preprečitev poslabšanja zdravstvenega stanja. Na vse potrebe beguncev iz Ukrajine se po Poklukarjevih besedah odzivajo preko mednarodnega mehanizma, tudi na področju zdravstva.

Ministrica za izobraževanje, znanost in šport Simona Kustec pa je glede vključevanja ukrajinskih otrok v izobraževalni sistem povedala, da so modeli izobraževanja na osnovnošolski in srednješolski ravni pripravljeni.

Glede na tok beguncev pa bodo presodili, ali bo šlo za individualne pristope v posameznim okoljih in šolah ali pa bolj sistemski pristop v primeru večjega begunskega vala. Kustečeva je napovedala, da bodo šole o teh kmalu obveščene, v sredo pa naj bi to dorekli na internem delovnem sestanku. Otroke iz Ukrajine, ki so že prišli v Slovenijo in pokazali interes, pa v posameznih šolah že vpeljujejo v izobraževalni proces, je še pojasnila.

Mehanizem začasne zaščite bo beguncem poleg pravice do zdravstvene oskrbe nudil takojšen prost dostop do trga dela, nastanitve ali finančne pomoči pri iskanju zasebne nastanitve, izobraževanja, žepnine, združevanja družine, brezplačne pravne pomoči …, sta med drugim za Radio Slovenija našteli Potočnikova in Štrukljeva. Ob tem pa bo treba dopolniti še uredbo o načinih in pogojih za zagotavljanje pravic oseb z začasno zaščito, ki bo natančno določila izvajanje pravic. Gradivo že pripravljajo, napovedujejo pristojni.

vir: STA

Uredništvo

See author's posts