V sodniškem in tožilskem društvu od nove vlade pričakujejo primerno ureditev plač sodnikov in tožilcev. V sodniškem društvu pričakujejo tudi spremembo sistema izvolitve sodnikov, ki jih trenutno voli DZ, v tožilskem društvu pa korenito spremembo kazenskega postopka, ki da je zastarel.

24. aprila bodo potekale volitve novega sklica DZ, ki bo imenoval prihodnjo vlado. Ob tej priložnosti je STA povprašala deležnike z različnih področij, kakšna so njihova pričakovanja od nove vlade.

Predsednik Društva državnih tožilcev Slovenije Boštjan Valenčič opozarja, da se plače državnih funkcionarjev, med njimi tudi tožilcev in sodnikov, ne usklajujejo že od uvedbe zakona o uravnoteženju javnih financ iz leta 2012, in to kljub temu, da Slovenija že vrsto let beleži gospodarsko rast. To bo treba urediti, pravi.

V Slovenskem sodniškem društvu pa po navedbah njegove predsednice Vesne Bergant Rakočević opozarjajo na neprimerljivost sodniških plač s plačami funkcionarjev v izvršilni in zakonodajni veji oblasti, kot so ministri in poslanci. Sodniške plače so namreč v povprečju za sedem do osem plačnih razredov nižje od njihovih, zato v društvu menijo, da bi morala vlada anomalijo čim prej odpraviti. Tovrstno ureditev sicer društvo izpodbuja tudi na ustavnem sodišču.

Odpraviti bi bilo treba tudi politično vmešavanje v izvolitev sodnikov, zlasti vrhovnih sodnikov. Sodnike namreč trenutno voli DZ, medtem ko bi bilo po oceni Bergant Rakočevićeve bolj smiselno, da jih imenuje Sodni svet – le pogojno tudi v povezavi s predsednikom republike.

Pričakuje tudi pripravo boljših zakonskih sprememb s področja sodstva od tistih, ki jih trenutno pripravlja ministrstvo za pravosodje. Gre predvsem za spremembe zakonov o sodiščih, o sodniški službi in o sodnem svetu, ki so po njenih navedbah v zaključni pripravljalni fazi. Do zdaj predstavljeno delovno gradivo vsebuje marsikatere koristne in dobrodošle spremembe, v več pogledih pa so te tudi nedodelane, neargumentirane, nepotrebne in neustrezne, pravi.

Tožilci pa bi si po besedah Valenčiča želeli predvsem korenito prenovo kazenskega postopka, predvsem določb, ki ga upočasnjujejo in s tem povzročajo, da marsikatera zadeva zastara. Gre za določbe zakona o kazenskem postopku, ki ureja kazenski pregon od uvedbe sodne preiskave naprej. “Zdajšnja ureditev namreč upočasnjuje izvajanje dokazov na glavni obravnavi, saj zakon obtožencem daje številne možnosti, da predlagajo izločitve dokazov in sodnikov,” pravi. Želijo si tudi odpravo anomalij v kazenskem zakoniku.

Glede tožilcev Valenčič ugotavlja, da jih ni dovolj. A ta težava bi bila lahko hitro rešljiva, če bi vlada odločila o predlogih za imenovanje 21 tožilcev, ki po njegovih podatkih še čakajo na imenovanje.

vir: sta

Uredništvo

See author's posts