08:28, tor, 14. Maj

Janez Janša skupaj s predsednikom Poljske pozval Evropo, da se Ukrajini zagotovi polnopravno članstvo v Evropski uniji





Na današnji novinarski konferenci je predsednik vlade Janez Janša spregovoril o aktualnih dogodkih v povezavi z vojaško agresijo Rusije na Ukrajino.

Janša je zaskrbljen zaradi napadov Rusije na Ukrajino: “Danes zjutraj je Ruska federacija izvršila obsežno agresijo na neodvisno in suvereno državo Ukrajino. Slovenci smo bili v podobnem položaju pred dobrimi 30 leti, zato vemo, kako se Ukrajinci danes počutijo.In zaradi tega izrazi solidarnosti, ki prihajajo k njim iz naše strani, naše misli in molitve prihajajo iz srca. Ker vemo, kako težko je v takšnih trenutkih, ko ne veš, ali si sam ali je kdo s tabo, ali boš dočakal jutrišnji dan. Ali se boš ubranil ali bodo sanje o življenju v demokratični in svobodni državi, kjer boš lahko sam odločal o svoji usodi, preživele ali jo bo groba vojaška sila zatrla.”

Ukrajini naj se zagotovi po hitrem postopku perspektiva polnopravnega članstva v Evropski Uniji

“Ker se Slovenci zavedamo, da je za uspešno obrambo pred agresijo poleg orožja, pušk, topov, tankov in vojske ključno, da obstaja volja za obrambo, doma in domovine in da obstaja morala, ki omogoča, da ta volja na koncu tudi zmaga, sva včeraj s predsednikom poljske vlade naslovila na svoje kolege in na predsednike Evropskega sveta posebno pismo, v katerm pozivava EU in Evropski svet, ker je potrebno soglasje vseh 27 članic, da se Ukrajini zagotovi po hitrem postopku perspektiva polnopravnega članstva v Evropski Uniji.” je dejal Janša in povedal, da so se že ponoči nekateri odzvali na to in se pridružili temu pozivu.

“Zdaj so potrebne pogumne odločitve”

Janša je povedal, da se čez nekaj ur v Bruslju začne seja Evropskega sveta. Pravi, da bodo na tej seji “skušali prepričati skeptične evropske kolege, ki so do zdaj izražali dvome v širitev Evropske unije v vzhodno soseščino bodisi na države vzhodnega Balkana, da zdaj ni čas za dolga razmišljanja, da je situacija postala geostrateško drugačna, da smo se zbudili v drugačnem svetu in v drugačni Evropi in da so zdaj potrebne pogumne odločitve.”

Spomnil je na preteklost, na zgodovino: “Zgodovina zadnjih desetletij, še posebno zadnjih dveh desetletij nas je naučila, še posebej tista zgodovina v naši vzhodni soseščini, da če se ne širi Evropska unija, ne širi prostor svobode in demokracije, se širi nekdo drug.”

“Iz te krute lekcije se je treba naučiti in preprečiti, da bi za spreglede v preteklosti in tudi v prihodnosti prebivalci in prebivalke Evropske unije, še posebej tisti, ki so ali pa smo blizu kriznih središč, plačevali ceno, kot so jo naši očetje in dedje v neki drugačni Evropi,” je dejal Janša.

Dejal je, da Evropska unija lahko podeli upanje s ponudbo Ukrajini, pa tudi nekaterim drugim državam, je možen, dostopen, realen in realističen političen odgovor, ki ga Evropa in svet zdaj  potrebujeta. “Seveda bomo lahko to upanje naredili za realno samo v primeru, če se bo Ukrajina ubranila. Tudi Slovenija ne bi bila danes samostojna in neodvisna država, če se ne bi v tistih junijskih in julijskih dneh leta 1991 ne bi bili sposobni ubraniti,” je poudaril predsednik Vlade RS.

O stanju je govoril s predsednikom ukrajinske vlade

Janša je pred nekaj urami govoril s predsednikom ukrajinske vlade. “Dejal mi je, da je po njihovih podatkih in po tem, kar se dogaja na bojiščih, popolnoma jasno, da je cilj ruske agresije obglavljanje ukrajinske države, uničenje ali pa zamenjava vlade in predsednika, sedanje demokratično izvoljene strukture oblasti. In njihova nadomestitev z marionetno vlado, kakršno je Rusija postavljala v tem delu Evrope,” je razložil in dodal, da je predsednik ukrajinske vlade dejal, da se Ukrajina bori in da potrebuje pomoč. Janša pravi, da se trudi skupaj s kolegi iz EU in Nata, da Ukrajini ponudijo pomoč, da se bo lahko ubranila.

Janša: Potrebujemo realno vojaško moč, ki bo sposobna zavarovati prostor demokracije in svobode

Povedal je še, da v tem času dozoreva v Evropi odločitev, da moramo postati neodvisno od ruskih energentov in da je v zvezi s tem Evropska komisija sprožila številne aktivnosti na podlagi katerih se bo lahko to v prihodnjih letih zgodilo. Obenem pa, da potrebujemo realno vojaško moč, ki bo sposobna zavarovati prostor demokracije in svobode, ki ga delimo skupaj s partnerji v Evropski zvezi in v Natu.

Ali je Slovenija ogrožena?

Slovenska vlada je danes dopoldan razpravljala in sprejela nekaj ukrepov, ki jih je sicer sprejemalo zavezništvo zveze Nato, jutri pa se obeta sestanek vrha zveze Nato, je dejal Janša. Na tem vrhu bodo po njegovem verjetno sprejeti še dodatni ukrepi. Slovenska vlada je še ocenjevala stopnjo neposredne ogroženosti države. Dejal je, da so ocenili, da obstaja možnost kibernetskih napadov, ki se po Evropi že dogajajo. Janša pravi, da ni nobenega dvoma, da prihajajo iz Kremlja. Pravi, da neposredne nevarnosti za vojaške spopade na slovenskem ozemlju ni, uvajajo pa se dežurstva, ki omogočajo, da se nadaljnji ukrepi, če bodo potrebni in ki bi jih usklajevali znotraj zavezništva, izvedejo v realnem času. Poudaril je še, da je vlada odločila, da s svojimi zaključki čim prej seznani odbor za obrambo in odbor za zunanjo politiko slovenskega DZ.

Na ozemlju Ukrajine je še nekaj slovenskih državljanov

Janša je povedal, da je še nekaj slovenskih državljanov v Ukrajini. Nekateri so se skušali prebiti preko cestnih povezav po jutranjem napadu. Janša pravi, da po pridobljenih informacijah veliki večini ni uspelo zaradi zasedenih prometnic. Tako naj bi se vrnili v glavno mesto v Kijev in so kontaktu s slovensko ambasado. Nimajo podatkov o tem, da bi bil kdo od njih poškodovan, ranjen. V kontaktu so tudi z nekaterimi slovenskimi gospodarstveniki, ki so še v Ukrajini. Z drugimi še skušajo vzpostaviti stik. Janša je poudaril: “Delamo na tem, da noben slovenski državljan ne bi bil pozabljen.”

Druge novice

Dodaj odgovor

Prosimo izpolnite preden nadaljujete! *

S klikom na gumb "Objavi komentar" se strinjate s pravili komentiranja.