Vodstvo Mariborske knjižnice je skupaj z večjim delom sveta zavoda in skupino bralcev danes mariborski podžupanji Jelki Černivec predala poziv za čim prejšnje nadaljevanje aktivnosti glede dolgoročne rešitve njihove prostorske stiske. Poziv so podkrepili s 1700 podpisi, obetajo pa si, da se bodo prizadevanja za uresničitev projekta poglobila.

Kot je ob predaji peticije povedala direktorica Mariborske knjižnice Dragica Turjak, pričakujejo tudi, da bi upoštevali prioritete, ki so vključene tako v nacionalni kot tudi v lokalni program za kulturo.

“Predvsem si želimo, da se povečajo aktivnosti za pridobitev nekih sredstev, ki bi vsaj zagnale projekt, preden poteče gradbeno dovoljenje,” je dejala Turjakova in dodala, da se slednjemu veljavnost izteče že sredi naslednjega leta, torej dve leti po njegovi izdaji.

Z mariborskim županom Andrejem Fištravcem danes zaradi zasedenosti nista govorila, ji je pa obljubil sestanek v ponedeljek, ko Turjakova pričakuje več konkretnih informacij. Namen današnje predaje je zato po njenih besedah bil, da opozorijo na problematiko in da Mariborčani začnejo znova razmišljati o tem, da knjižnica resnično potrebuje nove prostore oziroma da jih potrebujejo občani.

Kot je še dodala Turjakova, je podžupanja Černivčeva projektu naklonjena, verjame, da ga podpira tudi župan, zato ne želijo prepričevati vodstva občine o projektu, pač pa le opozarjati in spodbujati k večji aktivnosti za to, da poiščejo rešitve, ki bi pripeljale k njegovi uresničitvi.

Predsednik sveta zavoda knjižnice Gorazd Mazej je bil zadovoljen s tem, da so na mestni občini prevzeli njihovo peticijo, ni pa pričakoval prevelikih obljub glede na objektivne razmere, v kakršnih se nahajata tako mestni kot državni proračun.

Današnja akcija je po njegovem mnenju predvsem motiviranje ne le mariborske, pač pa tudi slovenske javnosti, ter opozorilo, da v Mariboru takšnega problema, kot je prostorska stiska knjižnice, že leta in leta ne morejo rešiti niti z občinskimi, še manj pa z državnimi sredstvi.

“Človek dobi vtis kot da tam ni nobenega posluha. A treba je reči, da gre za velik in zahteven projekt, saj je oživitev Rotovškega trga zelo zahtevna. Upal sem tudi na evropski denar, glede na to, da Evropska komisija podpira revitalizacijo starih mestnih jeder. Vendar imam občutek, da tudi občinske službe niso dovolj dejavne, da bi pridobile nekaj evropskega denarja,” je dejal Mazej.

Mazej si obeta vsaj premika po fazah, saj se zaveda, da tako velikega projekta ni mogoče uresničiti naenkrat. Kot je dejal, še vedno upajo na novogradnjo, čeprav so bile v igri tudi različne obstoječe lokacije, od poslovnega objekta Probanke do zgradbe nekdanje SDK, a je knjižnica precej specifična in upoštevati je treba zelo različne dejavnike, ki zagotavljajo obstoj knjig.

Zato je po njegovem mnenju edina rešitev, da bi na Rotovškem trgu resnično začeli projekt uresničevati po že obstoječem načrtu, za katerega je bilo že pred časom izdano gradbeno dovoljenje. Po zadnjih ocenah bi za kaj takega potrebovali skoraj 22 milijonov evrov, zato je veliko vprašanje, od kje dobiti denar, a brez sodelovanja države zagotovo ne bo šlo, meni Mazej.

Vir: STA

Uredništvo

See author's posts