Gradbeno dovoljenje za prvo fazo gradnje oziroma prenove prostorov osrednje enote Mariborske knjižnice na Rotovškem trgu, ki se že vrsto let sooča z veliko prostorsko stisko, poteče julija. Ker rešitve ni na vidiku, vse kaže, da bo projekt potem še dlje od uresničitve, čeprav bi po nacionalnem programu za kulturo knjižnica morala stati leta 2016.

Idejna rešitev za novo knjižnico je bila izbrana že leta 2008 in naj bi bila po takratnih napovedih uresničena v letu 2012, ko je bil Maribor Evropska prestolnica kulture (EPK).

Gradbeno dovoljenje za prvo fazo projekta, ki zajema izkop in zavarovanje gradbene jame, so na mariborski občini pridobili konec leta 2011. Za drugo fazo, ki zajema prenovo sedanjih in izgradnjo novih prostorov na Rotovškem trgu, pa so gradbeno dovoljenje zaradi številnih zapletov, tudi pritožb sosedov, pridobili šele lani. Gradbeno dovoljenje za drugo fazo poteče septembra 2017.

Največja težava je denar, saj se projekt ocenjuje na 22 milijonov evrov. Kot so za STA povedali na občini, sami takšne vsote v tem trenutku ne morejo zagotoviti. Edino rešitev zaenkrat vidijo v evropskih sredstvih. “Med možnostmi sofinanciranja projekta Mariborske knjižnice je črpanje sredstev iz naslova trajnostnega urbanega razvoja v okviru člena 7. uredbe o Evropskem skladu za regionalni razvoj,” so pojasnili.

Za to mora občina imeti sprejeto trajnostno urbano strategijo, ki so jo že spisali, potrditi pa jo mora med drugim še mestni svet.

Vodstvo Mariborske knjižnice opozarja, da so pogoji dela v trenutnih razmerah nevzdržni. Pred časom so vodstvu občine predali 4000 podpisov pod pozivom k dolgoročni rešitvi njihove prostorske stiske. Z javnim pismom jih je podprla tudi skupina vidnih posameznikov, t.i. ambasadorji Mariborske knjižnice, med njimi Andrej Brvar, Mitja Čander, Drago Jančar, Zora A. Jurič, Tone Partljič, Franci Pivec, Majda Potrata in Janja Vidmar.

Župana Andreja Fištravca, mestni svet, ministrstvo za kulturo in nacionalni svet za kulturo so opozorili, da se dolgoročen program prenove slovenskih knjižnic, ki je v veliki večini slovenskih krajev uresničen, pri Mariboru ustavlja. “S tem se ne moremo strinjati, saj politika finančnega omejevanja ne sme ogroziti temeljne infrastrukture za preživetje naroda, v katero Mariborska knjižnica nedvomno sodi,” so zapisali v javnem pismu.

Poudarili so, da ima po dolgih letih načrtovanj in mučnih šestih letih pridobivanja gradbene dokumentacije projekt od leta 2014 veljavno gradbeno dovoljenje in vse izvedbene dokumente, zato bi bilo nesmiselno izničiti predhodno delo in načrtovanje. “Ne dovolimo, da bi prebivalci drugega največjega slovenskega mesta ostali brez prepotrebne nove knjižnice. Nastopamo kot odgovorni v imenu kulturne javnosti, ki je tudi s 4000 zbranimi podpisi že zahtevala novo knjižnico,” so navedli.

Vir: STA

Uredništvo

See author's posts