V Sloveniji se je plačna neenakost v času krize zelo zmanjšala. Zmanjšale so se razlike v plačah glede na poklicne skupine in izobrazbo zaposlenih. To se je zgodilo zaradi dviga minimalne plače, varčevalnih ukrepov v sektorju država, znižanja plač v nekaterih dejavnostih in strukturnih sprememb zaposlenosti, ugotavlja Umar.

“Kriza se je v zadnjih letih močno odrazila na trgu dela, v strukturi in porazdelitvi zaposlenih ter gibanju plač, kar je sočasno s spremembo ureditve minimalne plače privedlo do opaznega zmanjšanja plačne neenakosti zaposlenih,” je na sredini novinarski konferenci povedala Ana T. Selan iz Urada RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar).

Padec gospodarske aktivnosti, ki je bil v Sloveniji v obdobju med letoma 2008 in 2013 med največjimi v EU, je sprožil prilagajanje trga dela nižji ravni aktivnosti predvsem z velikim zmanjšanjem zaposlenosti, manj in neenakomerno pa so se krizi prilagajale plače. To se je po oceni Umarja zgodilo predvsem zaradi nove zakonske ureditve minimalne plače in prenove plačnega sistema v državnem sektorju.

Masa plač se je v krizi zmanjšala v zasebnem in javnem sektorju, a na povsem različna načina, je dejala Selanova. Zasebni sektor in javne družbe so močno zniževali predvsem število zaposlenih. V sektorju država pa je prišlo do znižanja mase z zniževanjem plač zaposlenih. Varčevalni ukrepi so se namreč v opazovanem obdobju osredotočali predvsem na višino plač, ne pa na omejevanje zaposlovanja. Kljub temu pa ostaja plačna neenakost v zasebnem sektorju bistveno večja kot v javnem.

V času krize oz. med letoma 2008 in 2013 so se zmanjšale razlike v plačah glede na poklicne skupine in izobrazbo zaposlenih. Ob nenehnem izboljševanju izobrazbene strukture zaposlenih se je razmerje povprečne bruto plače terciarno izobraženih do povprečne bruto plače v državi znižalo, nizko izobraženim pa se je zaostanek za povprečjem nekoliko zmanjšal.

Plače so se relativno najbolj zvišale zaposlenim z nizko izobrazbo (nominalno za 16,4 odstotka), visoko izobraženim, ki praviloma ustvarjajo višjo dodano vrednost, pa nekoliko znižale (za minus 1,3 odstotka). Povprečna bruto plača v sektorju država ostaja zaradi izrazito boljše izobrazbene strukture zaposlenih višja od primerljive v zasebnem, a se je preseganje v obdobju krize precej znižalo.

V javnem sektorju so po stopnji izobrazbe bolje kot v zasebnem sektorju plačani le srednješolsko izobraženi, medtem ko so tisti z nizko in visoko izobrazbo v povprečju plačani manj. Podobne spremembe gibanj kot po izobrazbi kaže tudi gibanje plač po poklicnih skupinah, saj so se v krizi nadpovprečno zvišale plače zaposlenim, ki opravljajo preprosta dela, realno znižale pa predvsem poklicnim skupinam z višjo izobrazbo, je opozorila Selanova.

Po njenem je bilo zmanjševanje plačne neenakosti v krizi razumljivo. “Plačna politika v javnem sektorju pa se je vodila poenostavljeno in linearno,” je spomnila, a opozorila, da je postala zelo nespodbudna za mlade. Zato bi se po oceni Umarja v pogojih vnovičnega okrevanja gospodarstva moralo znova vzpostaviti ustrezna plačna razmerja med različnimi skupinami in glede na različne kriterije.
Vir: STA

Uredništvo

See author's posts