Predsednik Zdravniške zbornice Slovenije Andrej Možina je potrdil, da se je v teh dneh skupaj še z nekaterimi drugimi zdravniki sestal z mandatarjem Mirom Cerarjem. Med drugim so govorili tudi o morebitnih kandidatih za zdravstvenega ministra, a podrobnosti ni želel izdati. Je pa Možina kritičen do koalicijskega sporazuma.

Možina je v izjavi medijem pred današnjim odprtjem konference o sistemu specializacij zdravnikov pojasnil, da sestanek s Cerarjem ni bil uraden, so se pa pogovarjali o težavnih razmerah v zdravstvu, pa tudi o tem, kdo bi bil tem težavam kos kot minister.

Na sestanku so govorili tudi o določenih imenih za kandidata za zdravstvenega ministra, ki pa jih Možina ne želi razkriti. Potrdil je, da omenjena imena niso iz zdravniških vrst. Možina s Cerarjem deli mnenje, da je bolje, da novi minister ni zdravnik. Kot pravi, bi preveliko znanje o slovenskem zdravstvu utegnilo novemu ministru celo škoditi.

Po Možinovem mnenju je tako veliko bolj pomembno, da bo novi minister imel pogled čez mejo, kako zdravstvo funkcionira v evropskem prostoru in da si bo znal pridobiti zaupanje slovenske javnosti glede nujnosti sprememb. Si pa Možina težko predstavlja spremembe v zdravstvu brez sodelovanja zdravnikov, tako da so tudi tej vladi pripravljeni pomagati.

Za koalicijski sporazum pa je ocenil, da ni dober in da je slaba podlaga za spremembe, kar bi po njegovem mnenju lahko predstavljalo kar velik problem za novega ministra. “Na nek način smo vsi prisotni (na sestanku s Cerarjem, op. a.) delili to mnenje,” je dejal, a dodal, da so določene spremembe možne na vsakršnem sporazumu.

Glede napovedi v koalicijskem sporazumu o razbremenitvi Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije tistih stroškov, ki ne spadajo v obvezno zdravstveno zavarovanje (to so stroški za specializacije, terciar itd.), pa Možina pravi, da bi bilo to usodno za slovensko zdravstvo, zato tega ne bodo dovolili.

Glede na to, da bi bili ti stroški preneseni na pleča državnega proračuna, bi se verjetno krčili, s čimer bi po Možinovem mnenju tako “žrtvovali mlade kolege”, kot tudi ne bi več mogli slediti razvoju medicine.

Predsednica sveta za izobraževanje pri zdravniški zbornici Bojana Beović pa je v govoru na konferenci glede specializacij poudarila, da zdravnik specializant ni študent, pač pa opravlja zdravniško delo in je za to tudi plačan. Zdravstvene storitve pa se financirajo iz zdravstvene blagajne in ne iz državnega proračuna.

V koalicijskem sporazumu so napovedane tudi spremembe glede razpisa specializacij, a podrobnosti, v katero smer bi te spremembe šle, še niso znane. Beovićeva je potrdila, da bo zbornica tudi letos razpisala jesenski rok specializacij. Tako pričakuje, da bodo skupaj s spomladanskim razpisom dosegli enako število razpisanih mest kot lani, verjetno bodo število celo presegli.

Po besedah predstavnika komisije za mlade zdravnike na zdravniški zbornici Janeza Dolinarja je v začetku letošnjega leta na specializacijo čakalo med 400 in 450 diplomantov medicine z opravljenim strokovnim izpitom.

Glede na to, da potrebe po mladih zdravnikih v zdravstvu so, saj je Slovenija po številu zdravnikov na 1000 prebivalcev nizko na lestvici med državami EU, pa se mladim zdravnikom zdi nerazumljivo, da ne morejo vsi dobiti mesta za specializacijo, paradoks je tudi, da zdravniki po opravljeni specializaciji ne dobijo službe, je izpostavil Dolinar.

Tako je izrazil pričakovanje, da bi število razpisanih mest za specializacije in tudi odobrenih zaposlitev sledilo številu študentov medicinskih fakultet, ki se je v zadnjih letih povečalo. Tako letno na obeh medicinskih fakultetah diplomira okoli 300 študentov.

Če bi bilo področje razpisovanja v preteklih letih ustrezno urejeno, bi danes vsi mladi zdravniki dobili svojo specializacijo, je dodal. Kot pravi, so bili v preteklih letih razpisi specializacij po številu razpisanih mest manjši, zato se je število diplomantov z opravljenim strokovnim izpitom nakopičilo. Poleg tega je v preteklih letih v Slovenijo prišlo kar nekaj tujih zdravnikov.

Vir: STA

Uredništvo

See author's posts