Propadajoči objekt nekdanje usnjarne Koteks ob Dravi že dolga leta močno kazi sicer idilično veduto Ptuja, zdaj pa kaže, da bi se v najstarejšem slovenskem mestu vendarle lahko lotili njegove obnove. Po besedah župana Mirana Senčarja bi zgradbo lahko uredili za potrebe glasbene šole, za kar bi potrebovali slaba dva milijona evrov.

Obnova zapuščene stavbe bo še zahtevnejša in dražja, ker je ta spomeniško zaščitena. To pomeni, da se bodo morali držati tudi zavez iz zakona o varstvu kulturne dediščine, ki lastnikom tudi sicer nalaga, da morajo poskrbeti za tovrstne objekte.Čeprav se razprava o tem, kaj vse bi lahko bilo v zgradbi po obnovi, vleče že leta – padale so ideje o muzeju usnjarstva ali hotela – ustrezne namembnosti za njo doslej še niso našli. Kot je dejala Marjeta Ciglenečki iz mariborske filozofske fakultete, je mestna občina verjetno predolgo odlašala s tem, zato je zdaj treba pospešiti razprave, da bi čim prej našli rešitve, ki bodo v korist mesta in zgradbe same.

Stroka je po njenih besedah ugotovila, da je gradbeno stanje objekta relativno dobro, tako da sanacija ne bi bila preveč zahtevna. “Vendar je stavba v propadanju in to je treba ustaviti,” je pojasnila Ciglenečkijeva. Sama sicer ne zna oceniti, koliko denarja bi za to potrebovali, a je dodala, da objekt zagotovo krni podobo vedute mesta, ki je ena največjih vrednot Ptuja. Da je Koteks ena velikih pack, se zaveda tudi župan Miran Senčar, zato so že začeli iskati rešitve. A sam zagovarja to, da najprej dobro premislijo o prihodnji vsebini, šele nato se bodo lotili obnove, sicer se jim bo ponovila zgodba z dominikanskim samostanom, ki je zdaj obnovljen, a še vedno ne vedo točno, kaj bi z njim.

Kot je dejal Senčar, so zdaj še najbližje temu, da bi občina prostore uredila za potrebe glasbene šole s koncertno in baletno dvorano, v njej bi dodali še nekaj učilnic, če bi še ostalo kaj prostora, pa bi v njem uredili še razstaviščni prostor. “Denar je na voljo, a bo odločitev mestnega sveta, kako bomo razdelili za to namenjena evropska sredstva v okviru mehanizma celostnih teritorialnih naložb. Če bo mestni svet pritrdil naši ideji, bomo denar namenili tudi za obnovo te stavbe,” je dejal Senčar in dodal, da ocene investicije še ni, se bo pa ta po njegovih besedah gibala med 1,5 in dva milijona evrov.

Velik pomen ohranitvi in obnovi objekta pripisuje tudi mestna zgodovinarka Marija Hernja Masten, ki je povedala, da se prav iz Koteksa vidi, kako se je na Ptuju v svojem času razvijala obrt. Nekdanja usnjarna Pirich je bila po drugi svetovni vojni denacionalizirana, vanjo pa se je naselilo podjetje Koteks Tobus. Ko je tudi to zapustilo prostore, je stavba počasi začela propadati.

“Vsako obdobje pusti neko arhitekturno dediščino, od stare rimske do moderne. Tako je edini industrijski obrat na Ptuju prav ta stavba, ki je nekoč lepo dopolnjevala veduto Ptuja, takšna kot je zdaj, pa nam ni v veliko čast,” je povedala Mastenova in opozorila, da ni vseeno, kakšno vsebino po obnovi dati objektu v mestnem središču.

VIR: STA

Uredništvo

See author's posts