Člani odbora DZ za delo, družino, socialne zadeve in invalide so se danes na seji v Mariboru seznanili z delom mariborske območne službe Zavoda RS za zaposlovanje. Direktorica območne službe zavoda Mateja Kreže je med drugim izpostavila strukturno neskladje na trgu dela in hkrati postregla s spodbudnimi napovedmi o novih delovnih mestih.

Na območju mariborske službe zavoda za zaposlovanje, ki pokriva upravne enote Pesnica, Lenart, Slovenska Bistrica, Ruše in Maribor, so napovedi za odpiranja novih delovnih mest v letošnjem letu po besedah Krežetove precej optimistične.

Podjetje LES-MMS, ki odpira trgovino s pohištvom Mömax v Mariboru, bo zaposlilo 100 ljudi. V jeseni bo nove prostore odprla tudi Galerija Gosposka in bo potrebovala 11 zaposlenih, Elektro Maribor išče 50 delavcev različnih profilov.

Novo podjetje MVI-RC, ki se ukvarja s šivanjem enostavnih usnjenih izdelkov za potrebe avtomobilske industrije in že ima okoli 50 zaposlenih, do konca leta napoveduje še od 100 do 150 novih zaposlitev. Podjetje Lyoness načrtuje odprtje podružnice v Mariboru in s tem 40 zaposlenih s področja informacijskih tehnologij in podobno. Poleg teh pa je največ novih delovnih mest s področja kovinarstva, transporta in varnosti, je naštevala Krežetova.

“V Mariboru je zelo veliko priložnosti za delo. Problem, s katerim se ukvarjamo, pa je velik razkorak na trgu dela,” je izpostavila Krežetova. Na mariborski službi zavoda za zaposlovanje si po njenih besedah zato prizadevajo, da bi brezposelni spoznali, da če so pripravljeni na spremembe svojih kariernih poti, imajo več možnosti za zaposlitev. Ob tem pa dodaja, da bi za izvedbo kvalitetnih programov za pridobitev znanj, ki jih od bodočih delavcev pričakujejo delodajalci, potrebovali dodatna finančna sredstva.

Predsednik parlamentarnega odbora Uroš Prikl (DeSUS) je delo območne službe zavoda za zaposlovanje pozitivno ocenil, prav tako je kot optimistične opisal predstavljene podatke. Vseeno pa ga skrbi podatek o visokem odstotku dolgotrajno brezposelnih in podatek o strukturnem neskladju na štajerskem trgu dela. Dejal je, da bi bilo treba cel šolski sistem “sinhronizirati” s trgom dela in prilagoditi programe usposabljanja brezposelnih. Ga pa, kot je dejal, navdušuje dejstvo, da se podatki s področja o trgu dela in napovedi za Maribor in Podravje hitreje izboljšujejo kot podatki za celo Slovenijo.

Manj optimističen je bil poslanec Franc Trček (ZL), ki je prepričan, da politika na področju zaposlovanja potrebuje tehten premislek. Meni, da to ni aktivna politika zaposlovanja, če tri četrtine vseh vključenih v ukrepe predstavljajo delavci, vključeni v javna dela. Vprašal se je, ali se izvršilna oblast vsega tega zaveda in kaj bo naredila. Trček meni, da vlada premalo razmišlja o resni gospodarski politiki in ne zna zapolniti potreb po delovnih mestih.

Vir: STA

Uredništvo

See author's posts