Potem ko so včeraj v javnosti ponovno dvignile prah navedbe Stojana Auerja iz Liste za pravičnost in razvoj (LPR), ki je zapisal, da naj bi bil Maribor “Balkanski rekorder v višini položnic”, je direktor družbe Nigrad Marko Žula te navedbe danes zavrnil.

“Mogoče smo rekorderji ja, ampak v nizki ceni”, je med drugim dejal na novinarski konferenci. O pozivu k odstopu, ki so ga nanj naslovili pripadniki LPR pa, da nima “kakšne koli osnove.”

Potem ko so včeraj v javnosti zaokrožile informacije, da si lahko Mariborčani obetajo drastično povišanje položnic komunalnih storitev (za skoraj 300 odstotkov), je Žula danes pojasnil, da se bo njihova cena na položnici za povprečno družinsko hišo oziroma gospodinjstvo zvišala za približno 3,5 evrov mesečno. S tem je zavrnil navedbe LPR-ja, da se Mariborčanom letno “na položnicah Nigrada d. d. obeta povišanje za cca. 130 evrov “, kot je pisalo v njihovem sporočilu za javnost.

Žula: Cen storitev nismo spreminjali od leta 2004

Žula je danes ponovno poudaril, da v javnosti kroži precej napačnih, celo zavajajočih podatkov, ki so najverjetneje posledica nepoznavanja ali slabega poznavanja problematike. “To se mi zdi zelo nesramno. Do vseh, tudi ostalih javnih podjetij v Mariboru, ki se, z izjemo dveh mogoče, zelo težko preživljamo trenutno na trgu, ker so pač taki časi.” Ponovno je pojasnil tudi, da cen storitev niso spreminjali že od leta 2004, za področje javnih prometnih površin pa od leta 2008, pri čemer so se v tem času za približno 50 odstotkov zvišale cene energentov.

Žula je ponovno razložil tudi napačno tolmačenje besedne zveze “Nigradove položnice”, kajti kot pojasnjuje, je na tej isti, skupni položnici, zapisanih več zneskov (različnih podjetij), kar pomeni, da Nigradova cena v tem trenutku predstavlja 9,5 odstotkov celotnega zneska na položnici, v bodoče pa naj bi ga približno 19 odstotkov.

Na Nigradu so se odzvali tudi na očitke, da naj bi zavajali svetnike, kar naj bi kazalo na netransparentno delo vodstva podjetja, zaradi česar je Stojan Auer direktorja Marka Žulo neposredno pozval k odstopu (tako zaradi omrežnine, kakor zaradi poslovanja družbe na splošno). V odzivu so zapisali: “Zaradi neljube napake pri urejanju neobvezujočega dokumenta nikakor ne moremo govoriti o netransparentnem poslovanju ali zavajanju. Poudarjamo, da je družba Nigrad že ob sprejemanju Odloka o načinu opravljanja lokalne gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode v Mestni občini Maribor MUV št. 11/2016 izvedla finančno projekcijo skladno z zahtevo mestnih svetnikov, kot to zahteva zakon o javnih financah, kar je bilo mestnim svetnikom predano že maja 2016.”

Nigrad: Omrežnina je prihodek občine

Svetnikom ob tem še sporočajo, da je omrežnina prihodek občine in ne Nigrada in da je edini sistemski vir za izgradnjo novih odsekov kanalizacijskega omrežja, ki ga Mestna občina Maribor doslej ni imela. “Uvedbo omrežnine občini nalaga državna Uredba MEDO, brez omrežnine pa mesto ne more financirati izgradnje manjkajočih kanalizacijskih krakov,” so zapisali na Nigradu.

Auer je Nigradu med drugim očital še, da se družba ni prijavljala na razpise, Žula pa je pojasnil, da so se v zadnjem letu prijavili na kar 406 razpisov. “Družba Nigrad se je letos prijavila že na več kot 50 javnih razpisov ter poslala skupno več kot 400 ponudb za pridobivanje različnih poslov iz naslova temeljne dejavnosti”, so še zapisali v pojasnilu.
Podrobnosti nocoj ob 18:30 v oddaji Občinski informator na BK TV.

Uredništvo

See author's posts