02:27, čet, 18. Apr

Odbor DZ ni podprl predloga priporočila SDS za boljše razmere v zdravstvu





Odbor DZ za zdravstvo ni podprl predloga priporočila za boljše razmere v zdravstvu, ki so ga podali v SDS. Za je glasovalo šest poslancev, proti pa deset. Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan je na seji dejal, da so ustrezne rešitve v pripravi. Jelka Godec iz SDS je ocenila, da bodo v primeru izvedenih rešitev njihova priporočila uresničena.

Po priporočilu SDS bi DZ vladi predlagal, da v roku 30 dni v sodelovanju s stanovskimi in sindikalnimi organizacijami s področja zdravstva pripravi in predlaga nov plačni sistem v zdravstvu. Nadalje naj bi vlada pripravila spremembe zakona o javnem naročanju, s katerimi bi znova uvedli sistem referenčnih cen na področju nabave medicinskega materiala in tako cene medicinskega materiala približali cenam na evropskem trgu.

Poleg tega naj bi vlada v 30 dneh pripravila zakon o interventnih ukrepih v zdravstvu. V njem bi med drugim opredelili način za vračanje slovenskih zdravstvenih delavcev, ki so odšli v tujino, so v SDS zapisali v priporočilu.

V Vladi načrtujejo reformo zdravstva

Minister za zdravje Bešič Loredan pa je spomnil, da je vlada potrdila parafirani sporazum s sindikatom Fides. V skladu z njim bo proti koncu januarja prvo srečanje pogajalskih skupin. Cilj je, da vlada do 1. aprila oblikuje ločen plačni zdravstveni steber v okviru plačnega sistema javnega sektorja. Vlada bo zakonski predlog vložila v zakonodajni postopek do 30. junija, je napovedal.

Če se vsebine dogovorjenega ločenega plačnega zdravstvenega stebra ne začnejo izvajati 1. januarja 2024, se vlada zavezuje, da se v ločenih pogajanjih s Fidesom odpravijo plačna nesorazmerja v plačni skupini zdravnikov in zobozdravnikov, nove uvrstitve v plačne razrede pa začnejo veljati s 1. januarjem 2024.

Ob priporočilu glede referenčnih cen pa je dejal, da je novela zakona o javnem naročanju, sprejeta januarja lani, opredelila pojem referenčne cene in sistem naročanja medicinskih pripomočkov in medicinske opreme na način, ki ni v skladu s pravnim redom EU na tem področju in ki v praksi ni izvedljiv. Zagotovil je, da so v pripravi nove podlage za ustrezno uveljavitev referenčnih cen.

Sicer pa vlada po njegovih besedah načrtuje reformo zdravstva, s katero naj bi zagotovili učinkovit, digitaliziran in finančno vzdržen zdravstveni sistem.

V razpravi je Franc Breznik iz SDS ocenil, da lahko aktualna vlada izpelje zdravstveno reformo, ker je koalicija številčno močna. Kot zelo pomembno vidi, da bi zdravstvene delavce, ki so odšli v tujino, privabili nazaj v domovino. Ukrepov je več, od davčnih počitnic naprej, je predlagal.

Bojana Muršič iz SD je pozvala k potrpežljivosti

V NSi bi za odpravo čakalnih dob vključili vse razpoložljive zmogljivosti v zdravstvu, tudi zasebne zdravnike, je povedala Iva Dimic iz NSi. Sistem financiranja javnega zdravstva pa naj se prenovi in odpravi monopol Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), so zapisali v dopolnilu k predlogu priporočil, ki pa ni bilo sprejeto.

Podatki ZZZS se razlikujejo od podatkov, ki jih ima denimo Nacionalni inštitut za javno zdravje, pa je izpostavil Robert Janev (Svoboda). Podatki niso centralizirani, medtem ko si minister za zdravje zdaj po njegovem opozorilu prizadeva, da bodo zadeve pregledne.

Bojana Muršič iz SD je pozvala k potrpežljivosti. Minister Bešič Loredan je po njenih besedah napovedal ukrepanje, kar pa potrebuje določen čas. Zahtevanje rezultatov pred določenim rokom se ji ne zdi korektno.

Tatjana Greif iz Levice pa je zagotovila, da bo stranka, iz katere izhaja, tvorno sodelovala pri pripravi zdravstvene reforme.

Člani odbora so imeli pred seboj tudi mnenje zakonodajno-pravne službe DZ o dveh ustavnih zahtevah, in sicer skupine poslank in poslancev s prvopodpisanim Matejem Tašnerjem Vatovcem iz Levice, ki je bila vložena še v času prejšnjega sklica DZ, in Zagovornika načela enakosti. Po mnenju pobudnikov je 5. člen zakona o zdravljenju neplodnosti, po katerem samske ženske niso upravičene do oploditve z biomedicinsko pomočjo, protiustavna.

Zakonodajno-pravna služba meni, da izpodbijana določba ni v neskladju z ustavo. Med drugim navaja, da z ustavo zagotovljena svoboda odločanja o rojstvih otrok tudi z vidika varovanja koristi bodočega otroka ne more biti neomejena. Vendar pa odbor njenega mnenja ni sprejel.

VIR: STA

Druge novice

Dodaj odgovor

Prosimo izpolnite preden nadaljujete! *

S klikom na gumb "Objavi komentar" se strinjate s pravili komentiranja.