06:34, tor, 30. Nov

Odprta vprašanja pri pripravi odloka za preiskavo gradbišč o neesksplodiranih ubojnih sredstvih





Preverili smo, ali ima Maribor že urejen odlok, po katerem bi morali pred večjimi gradnjami pregledati, ali so na območju gradnje neeksplodirana ubojna sredstva (NUS), npr. npr. globoko zarinjene v tla letalske bombe.

Bomba, ki so jo našli leta 2019.

Obljuba, da bo narejen odlok za območja tveganja

Podžupan MO Maribor Samo Peter Medved je namreč po deaktivaciji obeh bomb 2019 dejal, da bodo na MO Maribor pripravili odlok, v katerem bo določeno, da bodo morali gradbeniki in investitorji pregledati teren pred gradnjo. Na MO Maribor smo preverili, ali je odlok že pripravljen.

Zaenkrat pa tega odloka še ni

Z MO Maribor so nam sporočili, da občinskega odloka, ki bi urejal ravnanje v primeru najdbe neeksplodiranega ubojnega sredstva (NUS) na območjih, predvidenih za gradnjo, še niso pripravili. Ob tem pa tudi, da je priprava podlage, s katerimi bodo uredili to področje, vsebinsko v pristojnosti Službe za zaščito, reševanje in obrambno načrtovanje (SZRON). „Ta se je zaradi epidemije bolezni covid-19 v zadnjem letu prednostno ukvarjala z nalogami, povezanimi s preprečevanjem širjenja novega koronavirusa in blaženjem situacije (zaščitna oprema in pomoč prebivalstvu). Zato je priprava tega varnostnega odloka nekoliko zastala, a jo zdaj nadaljujemo,“ so nam pojasnili.

Najprej bodo naredili protokol ravnanja v primeru najde NUS na gradbišču

„Najprej bomo pripravili protokol ravnanja v primeru najdbe NUS na gradbišču in nato
smernice, po katerih bomo določili, v katerih primerih mora investitor na območju MO Maribor pred začetkom gradbenih del izvesti pregled zemljišča, na katerem bo gradil,“ so nam odgovorili.

Neeksplodirano ubojno sredstvo. Vir: MO Maribor

Na državni ravni odločitev prepuščena investitorju

Sicer pa področje varstva pred NUS na državni ravni ureja Pravilnik o varstvu pred
neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi iz leta 2015. Za gradbenike je pomemben predvsem 3. odstavek 15. člena, ki pravi: „V primeru utemeljenega suma, da so na določenem zemljišču, na katerem se bodo izvajala gradbena ali druga dela, NUS, lahko izvajalec od uprave (RS za zaščito in reševanje, op. p.) zahteva pregled zemljišča. Pregled zemljišča opravi Državna enota za varstvo pred NUS na podlagi elaborata za izvajanje aktivnosti. Izvajalec lahko začne z deli le na podlagi pisnega potrdila iz prvega odstavka tega člena. Če gre za gospodarsko dejavnost, stroški preiskave zemljišča bremenijo investitorja.“ Iz tega je torej po veljavni ureditvi, ki velja na ravni Republike Slovenije, torej investitorju prepuščena odločitev, ali bo naročil takšen pregled ali ne, so zapisali na MO Maribor.

Maribor „posejan“ z letalskimi bombami

Na območju mariborske občine je bilo med drugo svetovno vojno odvrženih veliko število
letalskih bomb. Po nekaterih ocenah naj bi jih bilo v samem območju mariborske občine neeksplodiranih najmanj 200, po drugih ocenah še več. Če se šteje še sosednje občine, pa naj bi jih bilo zelo veliko. Nekaj najbolj nevarnih območij so sicer že pregledali v preteklosti, a ne v celoti. In prav zaradi tega bi bilo nujno treba raziskati najbolj nevarna območja in jih v celoti pregledati. NUS so namreč lahko zaradi tega, ker so bila odvržena z letal, zarinjena globoko v tla. Tako se jih na more niti opaziti. Pri gradbenih in drugih podobnih delih, kjer pride do izkopavanja, pa lahko s stroji nanje naletijo.

V Mariboru tri najbolj nevarna območja

„Iz zemljevida „bombnih zadetkov“, ki ga hrani Pokrajinski arhiv Maribor, vemo, na katerih
območjih v Mariboru so zavezniki (predvsem Američani) odvrgli večje število letalskih bomb,“ pravijo na MO Maribor. Izstopajo namreč tri območja: prvo je ob glavni železniški postaji v Melju, vključno z železniškim mostom, drugo je na Teznem (območje nekdanje nemške tovarne letalskih motorjev, danes je to Cona Tezno) in tretje je na Studencih (območje nekdanjih železniških delavnic). „Ker vemo, da določen delež teh bomb ni eksplodiral in jih veliko tudi še ni bilo najdenih – pravimo, da „spijo“ – predstavljajo še vedno precejšnje tveganje v primeru gradbenih posegov na območjih, kjer se nahajajo,“ so nam odgovorili na MOM.

Kdo bo prevzel stroške preiskave zemljišča

In prav na osnovi tega zemljevida bo moral občinski odlok, ki ga zdaj še ni, določiti, na katerih območjih mora mora investitor opraviti predhodni pregled zemljišč. „Ob tem bo treba med drugim predvideti, kdo bo nosil stroške preiskave zemljišča – omenjeni državni pravilnik namreč predvideva le, da v primeru, ko gre za gospodarsko dejavnost, stroški bremenijo investitorja. Ni pa dorečeno, kako je v primerih, ko je investitor fizična oseba,“ so še opozorili na MO Maribor.

Druge novice

Dodaj odgovor

Prosimo izpolnite preden nadaljujete! *