Predstavniki Slovenskega zdravniškega društva menijo, da zdravnik v resnici ni nosilec zdravstvene dejavnosti, kar bi po zakonu moral biti. Prepričani so tudi, da dejansko poklica ne morejo opravljati svobodno.

Na okrogli mizi v sklopu kongresa in skupščine društva v Portorožu so opozorili, da brez povišanja plač ne bo dovolj zdravnikov. Tema okrogle mize je bila po besedah predsednika Slovenskega zdravniškega društva Radka Komadine pred napovedano stavko sindikata Fides še kako aktualna in občutljiva. Kot je povzel po koncu, so udeleženci ugotovili, da zdravnik v resnici ni nosilec zdravstvene dejavnosti, kar bi po zakonu moral biti. Med razlogi za to je naštel zakone, pomanjkanje sredstev, premalo ljudi, neurejeno delitev dela med osebjem in neenakopraven položaj javnih zavodov v primerjavi z zasebno ponudbo. Dejal je, da zdravnike skrbi obstoj solidarnega, dobro dostopnega in kvalitetnega zdravstva.

Sistem že tako kadrovsko zdesetkan, da ga ni mogoče več popraviti

Predsednik društva se boji, da je sistem že tako kadrovsko zdesetkan, da ga ni mogoče več popraviti. “Na primarnem nivoju je vsem jasno, koliko ljudi je brez osebnega zdravnika. Na sekundarnem nivoju se zdravniki zavedamo, kako je oteženo sodelovanje med strokami. Na terciarnem nivoju pa so nekateri klinični oddelki tako osiromašeni, da je ogrožena 24-urna dostopnost do najbolj zahtevnih storitev,” je opisal stanje. Odgovorne je pozval, naj vključijo zdravniške organizacije v iskanje rešitev.

Iztočnice za razpravo je sicer ponudil kirurg in direktor zasebne klinike Marko Bitenc. Po njegovem prepričanju urejanje plač v okviru enotnega sistema za javni sektor ne more urediti stanja in vseh frustracij zdravnikov.  Zatrdil je, da poklicno avtonomijo omejuje ozek izbor poklicnih poti. “Kdor se vpiše na medicinsko fakulteto, to je smetana našega naroda, se potem, ko je vržen v resnično življenje, odloči samo, da bo do upokojitve javni uslužbenec” in bo imel na koncu 2300 evrov plače, je dejal Bitenc. Odločevalce, s katerimi se morajo zdravniki pogajati, je primerjal s psi ovčarji, ki zadržujejo v ogradi najambicioznejši in najuspešnejši del naroda.

Bitenc meni, da je edina rešitev ta, da zdravniki ostanejo javni uslužbenci, ampak da se zdravstveni delavci pogovarjajo o plačah ločeno od drugih dejavnosti.

Zatrdil je, da je javno zdravstvo “največja populistična zabloda naše politike” in da javnega zdravstva nikjer na svetu ne opredeljuje lastništvo sredstev, ampak le to, da vsak bolnik dobi ustrezno obravnavo. Prepričan je, da v Sloveniji zdravniki ne morejo uresničevati ustavnega določila svobodne podjetniške pobude.

V Sloveniji nimamo vzpostavljenega sistema postopnega usposabljanja zdravnikov za menedžerje

Nekdanja državna sekretarka na ministrstvu za zdravje Pia Vračko je poudarila, da v Sloveniji nimamo vzpostavljenega sistema postopnega usposabljanja zdravnikov za menedžerje. Ker zdravniki nimajo znanja za vodenje družb, imamo v zavodih politično imenovane direktorje, ki ne poznajo zdravstva, je dejala. Ortoped Matjaž Vogrin ji je pritrdil z navedbami, da je oskrba bolnikov boljša, če ustanovo vodi zdravnik-menedžer. Ekonomist skrbi samo za zniževanje stroškov, je opozoril. “Tudi če zdravnik dobi diplomo s Harvarda, si pri nas nima z njo kaj pomagati,” je o tem dejal Bitenc. Dodal je, da pri nas menedžer v zdravstvu lahko naroči beljenje prostorov, ne more pa razdeliti denarja zaslužnim.

Eden od ciljev napovedane stavke, da bi zadržali zdravnike na področjih, ki jih prebivalstvo najbolj potrebuje

Predsednica zdravniške zbornice Slovenije Bojana Beović je opozorila, da mladi razmišljajo drugače od starejših zdravnikov. Zatrdila je, da je eden od ciljev napovedane stavke tudi to, da bi zadržali zdravnike na področjih, ki jih prebivalstvo najbolj potrebuje. Ne bi smeli dopustiti, da bi šli v druge specializacije zaradi višjega zaslužka, je posvarila.

Predsednik sindikata Fides Konrad Kuštrin je dejal, da zdravniki ne morejo delovati v sistemu, kjer se mora za spremembo enega stavka v predpisu dogovoriti 40 sindikatov. Spomnil je, da je sindikat dosegel, da so se plače zdravnikov povišale z 1,4 povprečne plače na 2,8 povprečne plače v letu 2000. Zdaj dosegajo 1,5 povprečne plače. V času vlade Janeza Janše so po Kuštrinovih besedah začeli pripravljati nov zakon in Fides je ob tem zahteval, da mora imeti zdravnik tri povprečne plače.

“Ko se je koalicija zrahljala, so rekli, da zakona ne morejo spraviti skozi. Vmes se je minister Janez Poklukar pogajal z medicinskimi sestrami, čeprav je to zanikal,” medicinske sestre pa so nato po Kuštrinovih besedah dobile skoraj enake plače kot zdravniki. Kuštrin je ocenil, da bo zaradi političnih razmer v prihodnje položaj zdravnikov še slabši. Na razpis za 90 družinskih zdravnikov se ne bo javil nihče, je napovedal.
Vir: STA

Uredništvo

See author's posts