V Sloveniji je treba vnovič vzpostaviti socialni dialog, nato pa uskladiti tudi ukrepe za spopad s prekarnostjo, ki je pogubna za vse, je bilo slišati v uvodnem delu današnje konference o prekarnosti. Da je potrebno ukrepanje, se je s sindikati strinjal tudi predsednik Gibanja Svoboda Robert Golob, ki bi v javnem sektorju začel v zdravstveni negi.

Ustanovitelj Inštituta za študije prekariata Črt Poglajen je v uvodnem nagovoru na spletni konferenci Prekarnost 2022, ki jo je STAklub Slovenske tiskovne agencije pripravil v sodelovanju z ljubljansko ekonomsko fakulteto, izpostavil, da so na inštitutu pred tremi leti opredelili prekariat in da do končne opredelitve pojma manjka le še politična volja, saj ukrepov zoper ta pojav ni mogoče sprejemati brez njegovega razumevanja.

Prekarnost se je v Sloveniji po letu 2008 oz. 2010 močno razmahnila, pa je v svoji predstavitvi opozoril Rok Spruk z ekonomske fakultete. Posledica sta zmanjšanje bruto domačega proizvoda na prebivalca in produktivnosti, je dodal. Zakonodajalec mora po njegovem mnenju prekarnost nasloviti ne z ideološkega vidika, temveč vidika, kaj je najboljše za našo blaginjo. “Prekarnost ima pogubne posledice,” je zatrdil.

Na okrogli mizi Prekarnost in dostojno delo, ki je sledila, je Jakob Počivavšek iz Konfederacije sindikatov Slovenije Pergam ocenil, da država, ko gre za preprečevanje prekarnosti, ne naredi nič. Eden zadnjih ukrepov s tega področja je bila Multidisciplinarna analiza prekarnega dela (MAPA), ki se je zaključila leta 2020, je dejal in dodal, da je prinesla “konkretne in dobre predloge”, ki bi jih bilo “relativno lahko implementirati”.

Med ukrepi, ki bi jih sam takoj uvedel, je domneva obstoja delovnega razmerja, kar pomeni, da bi moral delodajalec delavce, ki izpolnjujejo pogoje za redno zaposlitev, zaposliti, in obrnjeno dokazno breme, kar pomeni, da izpolnjevanja pogojev za zaposlitev ne bi bilo treba dokazovati delavcu, temveč bi moral delodajalec dokazovati, da to ne drži.

Martina Vuk iz Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije je spregovorila o negativnih posledicah prekarnosti. “Na trgu dela se dogaja ogromen medgeneracijski prepad, ki ne bil smel biti sprejemljiv za nikogar med deležniki,” je ocenila in v tej luči dejala, da delavec ne bi smel biti dober samo toliko časa, kolikor daje vse od sebe 16 ur na dan.

“Treba se je vprašati, kakšne posledice to prinaša,” je pozvala in pojasnila, da ima Slovenija v EU najkrajšo dobo zdravega življenja.

Tea Jarc iz Sindikata mladi plus je zavrnila argumente dela gospodarstva in politike, da si mladi ne želijo več zaposlitev za nedoločen čas, ker da si želijo svobode in fleksibilnosti.

Vse raziskave sindikata kažejo, da si na koncu dneva bolj želijo varnosti. Poleg tega prekarci po besedah Jarčeve pogosto poročajo, da delajo več kot redno zaposleni, da ne poznajo vikendov in praznikov ter osemurne omejitve dela dnevno.

Prekarnost se pojavlja tudi v javnem sektorju, denimo v zdravstvu skozi pogodbe za določen čas in študentsko delo, je opozoril Edin Adrović iz Sindikata zdravstvene nege.

Kot je spomnil, zdravje večina političnih strank postavlja na prvo mesto, do kadra v dejavnosti pa imajo “tak mačehovski odnos”. Pomanjkanje zaposlenih je namreč zaradi nizkih plač in težkih pogojev dela veliko, “odločevalci pa ne naredijo nič”.

Razpravljalcem se je pridružil tudi predsednik stranke Gibanje Svoboda Robert Golob. Prepričan je, da mora bodoča politika določiti najnižjo raven pravic, ki bi veljala tudi za prekarce. Kot je menil, se je velika ranljivost prekarcev pokazala tudi v epidemiji covida-19, ko so izpadli iz večine shem pomoči.

Spopad s prekarnostjo v javnem sektorju bi sam začel v zdravstveni negi, nadaljeval pa tudi v drugih dejavnostih. V zvezi z gospodarstvom pa je ocenil, da bo do razumevanja negativnih posledic atipičnih oblik dela v podjetjih prišlo z zvišanjem dodane vrednosti in produktivnosti.

vir: STA

Uredništvo

See author's posts