Člani odborov DZ za gospodarstvo in za finance so bili včeraj enotni, da je treba zagotoviti, da bodo ukrepi iz programa spodbujanja konkurenčnosti Maribora s širšo okolico v obdobju 2013-2018 čim prej izvedeni.

Noben od sedmih dodatnih začasnih ukrepov razvojne podpore za mariborsko območje, ki jih je vlada sprejela junija lani in del katerih je tudi oktobra lani sprejet program spodbujanja konkurenčnosti Maribora, doslej ni bil izveden, je v imenu predlagateljev, poslancev z mariborskega območja, dejal Branko Kurnjek (DL). Izjema je objava razpisa za sofinanciranje večjih začetnih naložb podjetij marca letos.

Odbora vladi predlagata, naj prek sklada za regionalni razvoj in razvoj podeželja zagotovi vzpostavitev regijskih garancijskih shem za območje Koroške in Podravja. Podpišejo naj se vse manjkajoče pogodbe med gospodarskim ministrstvom ter Mariborsko razvojno agencijo in Regionalno razvojno agencijo za Koroško, da se bodo lahko instrumenti programa začeli izvajati, ti dve agenciji naj odpreta tudi poseben račun, na katerem bo denar, namenjen izvajanju instrumentov iz programa, predlagata odbora.

Vladi tudi priporočata, naj se v uredbi o izvajanju evropskega programa Leader zagotovi, da bodo za problemsko območje Maribor na voljo trije milijoni evrov, kot predvideva program (osnutek uredbe namreč predvideva tri milijone evrov za vsa problemska območja v državi), ter predlagata, naj se za izvedbo sklepov pooblasti ministra, pristojnega za gospodarski razvoj in tehnologijo.

“Maribor ima upravičeno terjatev do države,” je menil Matevž Frangež (SD), saj da država že v 90. letih ni uravnotežila dejstva, da je Maribor plačal največjo ceno državne osamosvojitve v smislu izgube trgov, industrije, podjetij.

Vprašal se je, kako je mogoče, da se v enem letu, razen enega razpisa, ni izvedel noben izmed predvidenih ukrepov. Pri tem je prst usmeril v uradništvo. “To ni samo problem politike, ampak problem nezainteresiranosti povsod po državni administraciji,” je dejal Frangež.

Franc Breznik (SDS) je menil, da bi bilo treba spremembe zastaviti širše, med drugim z drugačnim regionalnim razvojem. Država je močno centralizirana, vse se steka v Ljubljano, je opozoril in dodal, da bi bil položaj Maribora mnogo boljši, če bi bil regijsko središče. “Prvi ukrep, s katerim bi Maribor dobil nov zagon, je kreiranje pokrajin in Maribora kot središča pokrajine,” je dejal.

Težava nekonkurenčnosti Maribora je tudi vladna politika, je bil kritičen Breznik in pri tem izpostavil vladno politiko glede dviga DDV in trošarin, birokratskih ovir … ki ni prijazna za potrošnjo in podjetništvo, v mestu blizu meje pa se to še posebej pozna. O predvidenih ukrepih za Maribor in okolico je dejal: “Barka se potaplja, mi pa se pogovarjamo, ali bo dala vlada gor eno vedro, da bodo lahko odstranjevali vodo in se barka mogoče še ne bo takoj potopila.”

Na sejo brez opravičil ni bilo precej vabljenih, med drugim predsednice vlade ter finančnega in gospodarskega ministra proti čemur so nekateri člani odbora protestirali.

Državni sekretar na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologije Janko Burger, ki je opravičil ministra, ki opravlja tekoče posle, Metoda Dragonjo, ker je po seji vlade moral na službeno pot, je glede (ne)izvajanja ukrepov dejal, da prihaja “iz podjetja, ki se imenuje javna uprava, iz podjetja, s katerim nisem zadovoljen, ker postopki niso zgled nekemu resnemu podjetju”.

Burger program sicer razume kot strokoven dokument, ki ga je treba izvesti. Glede izvedbe ukrepov je bilo že precej narejenega, res pa je, da še ni vseh pravnih podlag, da bi jih realizirali, je dodal. Alenka Pavlič (nepovezani) je navedla podatke o tem, v kakšni fazi je izvedba katerega ukrepa, in zanikala, da ni bilo nič narejenega, ter dodala, da pa določeni postopki zahtevajo svoj čas.

Direktor Mariborske razvojne agencije Božidar Pučnik je povedal, da se župani in podjetja glede na to, da doslej še ni prišel niti en cent iz predvidenih ukrepov, bojijo, da zaradi zamude za letos predvidena sredstva prihodnje leto ne bodo na voljo. Poudaril je, da še niso vzpostavljene regijske garancijske sheme, na podlagi katerih bi lahko izvedli subvencioniranje obrestnih mer pri posojilih in manjših investicij.

Obljuba je bila dana, pa se eno leto ni zgodilo nič, je bil kritičen župan občine Hoče-Slivnica Jože Merkuš. “Lahko razpravljate o čemer koli, a dokler za to območje ne bo ukrepov, ki bodo dali rezultate, ne bo nič pomagalo. To je neodgovorno,” je poslancem dejal župan.

Vir:STA

Uredništvo

See author's posts