Minuli četrtek so o knjigi “Tito: Neispričane priče” spregovorili v Muzeju narodne osvoboditve v Mariboru. Nazorno podobo vsebine sta podala avtorja knjige, William Klinger in Denis Kuljiš.

Po odmevnih intervjujih, objavljenih v Večeru, so se odločili še za pogovor o knjigi “Tito: nespričane priče.” Gre namreč za precej nekonvencionalen pogled na zgodovino, je med drugim povdarila novinarka Večera, Vanessa Čokl.

Delo sta napisala znana avtorja, zgodovinar in publicist William Klinger ter Denis Kuljiš. Gre za knjigo, ki prekine začarani krog primitivnih negacij. Knjiga vsebuje nova in prej neznana pričevanja ljudi, ki je iz neposredne bližine sledil vzpon na oblast Josipa Broza Tita. Knjiga, ki ima več kot petsto strani, vključuje desetine neznanih pričevanj najvidnejših jugoslovanskih, britanskih in sovjetskih generalov in voditeljev.

Knjiga je za sedaj na voljo le v hrvaščini, pa po mnenju bralcev predstavlja najmanj znan in najbolj skrivnosten del Titove zgodovine, predvsem v desetletnem obdobju po letu 1934, ko je Tito, kot je povedal Kuljiš, “s poslanstvom ustvarjanja revolucije vstopil v Kominterno, prvo resno svetovno organizacijo po Vatikanu”. Klinger je ob tem opozoril, da je bil prav ruski, natančneje Stalinov pogled na Tita, največja neznanka v Titovem mozaiku, katerega kamenčki so se počasi začeli zlagati šele leta 1943, ko se je Tito prvič javno pojavil v Jajcu.

Avtorja, sta idejo za tovrstno pisanje dobila zgolj slučajno, ko sta se spoznala. Njuno delo je bralce navdušilo. Klinger, kot eden izmed avtorjev, je ocenil, da je Tito nostalgija, nostalgija za imperijem, v katerem so ljudje imeli drugačne možnosti kariere, v podjetjih ali državnih službah, ter drugačne možnosti kulturnih razmejitev.

Uredništvo

See author's posts