Kdo bo v prihodnjih štirih letih vodil Univerzo v Mariboru, bo odločil drugi krog volitev 18. marca, saj danes nihče od petih kandidatov ni zbral večine glasov. V drugem krogu se bosta pomerila nekdanji dekan ekonomsko-poslovne fakultete Samo Bobek in nekdanji dekan fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Igor Tičar.

Kot je nocoj po preštetju glasov današnjega prvega kroga volitev sporočil predsednik volilne komisije Rajko Knez, je Bobek po neuradnih izidih zbral 25,8 odstotka glasov, Tičar pa 24,6 odstotka. Med njima je razlika le enajstih glasov.

Za dekana fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Željka Kneza je glasovalo 22 odstotkov volivcev, za sedanjega rektorja Danijela Rebolja, ki izhaja s fakultete za gradbeništvo, nekaj več kot 17 odstotkov ter za dekana fakultete za strojništvo Nika Samca dobrih 10 odstotkov.

Svoj glas je oddalo 985 od skupno 1179 volilnih upravičencev, kar pomeni, da je bila volilna udeležba visoka, 83,5-odstotna. Na predčasnem glasovanju v ponedeljek je svoj glas oddalo 63 ljudi, na današnjem rednem glasovanju pa 922.

Volivci so po besedah prvouvrščenega Bobka pokazali, da jim je mar za napredek in nadaljnjo pot univerze. Tisti, ki so glasovali zanj, so podprli njegov program in prepoznali, “da sem to, kar je v programu zapisanega, udejanjal osem let na ekonomsko-poslovni fakulteti in da ne gre za prazne besede”, je dejal.

“Na univerzi je najprej potrebno rešiti kadrovsko področje, zlasti habilitacije in delovna mesta. Prepričan sem, da je treba revidirati vse sodne spore, ki jih ima univerza na delovnem področju z zaposlenimi, nato pa je treba popeljati univerzo v nov zagon, v nov razvojni cikel, ki bo temeljil na tem, kar je odlično po posameznih fakultetah,” je povedal v svoji prvi izjavi za medije po razglasitvi rezultatov.

Tičar vidi v visoki volilni udeležbi visoko stopnjo zaupanja s strani volilnega telesa. “Upam, da bom lahko tudi vnaprej pokazal svojo voljo do tega dela, da skupaj zgradimo univerzo boljšo, močnejšo. Da se ukvarjamo s tem, kar je na univerzi potrebnega, da delamo skupaj za razvoj znanosti, umetnosti, kulture. Da se spet povežemo z industrijo, kar nam je v zadnjem času po mojem mnenju ušlo iz rok, da se povežemo z mariborskim okoljem, iz katerega smo prišli, in upam, da bomo potem spet postali bolj ugledna in bolj prepoznavna univerza v tem prostoru,” je dejal.

Novi rektor, ki bo osmi v zgodovini Univerze v Mariboru, bo na položaju prisegel maja, ko se sedanjemu rektorju Rebolju izteče mandat.

Rebolj po štirih letih zapušča položaj, novemu rektorju, “kdorkoli že bo“, pa želi vse dobro na njegovi poti. “Predvsem pa želim tej univerzi vse dobro na njeni poti. Univerzitetna skupnost bo dobila natančno takšnega rektorja, kot si ga zasluži. Kaj je to univerzitetno skupnost prepričalo, ve najbolje sama. Očitno je bil moj program preveč realističen, morda premalo populističen, ne vem,” je ocenil.

“Pomembno je le, kam se bo univerza razvijala v prihodnjih štirih letih,” je dodal in izrazil upanje, da bodo pri tem prepoznani vsi dobri rezultati iz dosedanjega mandata. Novi rektor se bo po njegovih ocenah moral najprej lotiti reševanja financ, aktivno vlogo pa bo moral igrati tudi pri oblikovanju novega zakona o visokem šolstvu. “Novi rektor mora pogledati, kako svoje obljube uskladiti s financami, kar bo verjetno največji zalogaj,” je menil.

Glede svoje prihodnosti Rebolj pravi, da si bo najprej vzel nekaj časa za premislek. “Zagotovo imam zanimive načrte, ki so morda meni osebno celo bližje kot biti rektor,” je dejal.

Vir: STA

Uredništvo

See author's posts