V UGM Studiu Umetnostne galerije Maribor danes odpirajo razstavo pomurskega slikarja Milana Goloba z naslovom Slike (prijateljice) in naslovi slik, ki še niso narejene. Samostojna razstava predstavlja avtorjevo delo zadnjih dveh desetletij. Razstavil bo tretjino slik iz tega obdobja oziroma okoli 550 slik manjšega formata ter video in avdio dela.

Golob je pred približno dvajsetimi leti prvič naključno naslikal štiri kroge, ki vse odtlej ostajajo stalnica v njegovem ustvarjanju. Njegove slike manjših formatov kažejo različno dinamiko med barvo, ozadjem, naslikanimi krogi, geometrično mrežo in ostalimi elementi. Vsak najmanjši detajl šteje, ko je slika gotova, pa ji avtor podeli naslov, ki je enako pomemben kot sama slika, so sporočili iz mariborske umetnostne galerije.

Golobove slike vzpostavljajo nenavadno matriko povezav

Naslove za slike je umetnik sprva iskal med osebnostmi s področja umetnosti, literature, zgodovine, znanosti, zdaj pa jih večinama najde na potovanjih – predvsem ob obiskih pokopališč. Naslov slike je tako lahko Joan Beaufort (1407-1445), Zmago Jeraj (1937-2015), Sylvia Plath (1932-1963), Ljubica Rafajlovič (1932-1958), Boro Đukić (1951-2013), Hafsa Mouini (2014-2014) in podobno.

V istem prostoru in v isti vrsti se tako na razstavi lahko znajdejo druga ob drugi slike, imenovane po škotski kraljici, slovenskem slikarju, ameriški pesnici, neznancu in neznanki ter otroku – če za primer vzamemo zgornji naključni izbor.

Golobove slike vzpostavljajo nenavadno matriko povezav, v kateri morda za hip prestrežemo poblisk nekega višjega reda. Zveza med imenom in priimkom je in obenem ni naključna, enako velja za leto nastanka slike. Prostor, ki ga zariše pomišljaj med letom rojstva in letom smrti je hipnotično nabit in tudi nedoumljivo odprt proti neznanemu, v presekih teh koordinat pa morda zaslutimo razsežnost in preplet človeških življenj v določenem prostoru in času – in tudi onkraj, dodajajo v UGM.

Ustvarjanje Milana Goloba napajajo številna besedila s področja umetnosti, znanosti in duhovnosti. V svojem delu na izviren način spaja konceptualno izhodišče s tradicionalnim slikarstvom, ki se mu posveča predvsem ponoči. Na tanki črti med umetnikom čudakom in fizikom filozofom tako njegovo nočno delo počasi izrisuje veliko koordinatno mrežo povezav med zemeljskimi in onostranskimi (med)prostori.

Milan Golob je leta 1987 diplomiral iz fizike, šest let pozneje pa še iz slikarstva. Razstavlja na samostojnih ter skupinskih razstavah, tako doma kot v tujini. Je dobitnik več priznanj in nagrad, kot je študentska Prešernova nagrada, prejel je delovno štipendijo ministrstva za kulturo, sicer pa živi v Radencih in ustvarja v bližnjih Kupšincih.
VIR: STA

Uredništvo

See author's posts