V Mariboru so ob mednarodnem dnevu starejših odprli informacijsko pisarno za starejše. Ta deluje od začetka tega tedna v okviru mestne občine na Slovenski ulici 40. V njej lahko starejši poiščejo odgovore na različna vprašanja, ki jih pestijo.

Predsednica občinskega sveta za starejše Metka Roksandić je na današnji okrogli mizi na temo položaja starejših v Mariboru spomnila, da je mestna občina pred leti podpisala zavezo, da bo mesto prijazno starejšim, in informacijska pisarna je nov korak k temu cilju.

Pred dvema letoma so sicer že zagnali informacijski telefon, ki je deloval na prostovoljni bazi, s pisarno v središču mesta pa bodo starejši lahko svoje potrebe naslavljali na občino tudi v živo. “Ugotovili smo namreč, da imajo nekateri s telefonom težave in potrebujejo osebni kontakt,” je dejala.

Uradne ure informacijske pisarne za starejše so vsak delavnik od 8. do 10. ure. Za informacije sta na voljo tudi telefonska številka 02/2201 333 ter elektronski naslov starejsi@maribor.si. “Kadarkoli imajo starejši kakšen problem ali potrebujejo kakšne informacije, se lahko obrnejo na te kontakte,” je poudarila Metka Roksandić.

Antropolog in socialni delavec Jože Ramovš je v predstavitvi svetovnih programov za starosti prijazna mesta izpostavil, da je ukrepe za starejše treba sprejemati na lokalni ravni in z dejavno udeležbo ciljne skupine, saj ta najbolje pozna svoje potrebe.

Takšni ukrepi so sicer neizbežni, saj se prebivalstvo tudi v Sloveniji stara, starost pa je velik izziv tako za posameznika kot za družbo. “Največji prehod v življenju, ki je danes najtežje obvladljiv, je upokojitev. Ne puberteta, ne prva služba, ne prvi otrok, ampak upokojitev. In priprava na obdobje življenja po upokojitvi je pomembna,” je dejal.

Poleg dolgotrajne oskrbe in aktivnega zdravega staranja mora biti med cilji programov starosti prijaznih krajev priprava podjetij na gospodarsko vzdržnost ob staranju zaposlenih. “Zaposleni v podjetjih so se v 15 letih postarali za deset let. Evropsko povprečje zaposlenih se bliža 50. letu in če želi biti Evropa gospodarsko vzdržna, se mora temu prilagoditi,” je pojasnil Ramovš.

Najpomembnejši cilj je po njegovih besedah vzgoja vsega prebivalstva za novo sožitje med generacijami. “Za to je treba vzgajati. Tako družine kot vrtci, šole in univerze,” je pozval. Tega težko dosegljivega cilja se Evropa po njegovih besedah še ni lotila. “Brez vzgoje vsega prebivalstva za medsebojno poznavanje, spoštovanje in sodelovanje tudi ostali cilji ne bodo dosegljivi,” je dodal.

Psiholog in pedagog Milan Pavliha poudarja, da se nič o starejših ne sme delati brez starejših, a tudi ti morajo ostati aktivni. “Stereotipe o starosti in staranju smo starejši žal sprejeli kot svoja spoznanja. Mi sami smo največji nasprotniki vsega tega, kar bi želeli, da bi bilo,” je dejal.

Kot pozitiven primer je izpostavil ljubiteljsko kulturo, kjer imajo starejši v Sloveniji veliko možnosti udejstvovanja in jih tudi s pridom izkoriščajo. Manj priložnosti pa imajo na primer na področju zaposlovanja, kar je za številne velik stres. “Slovenska kultura ne pozna hujše situacije kot izgubo koristnosti. Izguba zaposlitve je za posameznika najhujša izkušnja,” je opozoril.

Priložnost za izboljšanje med drugim vidi v javnih delih, kjer lahko starejši znova najdejo svoje dostojanstvo. Predvsem pa Pavliha starejšim sporoča, da izkoristijo svoje tretje življenjsko obdobje. “Z lastno potenco se moramo upreti stereotipom in diskriminaciji ter se tudi v teh letih razvijati naprej,” je dejal.
Vir: STA

Uredništvo

See author's posts