V Umetnosti galeriji Maribor (UGM) se danes odpirata razstavi kiparja in fotografa Boruta Hribarja ter umetnice Natalije Juhart Brglez. Razstava Borut Hribar, kipar in fotograf bo na ogled do 30. julija in je prva celovitejša predstavitev umetnika. Prodajna razstava Natalije Juhart Brglez Nepredvidljiva mesta pa bo na ogled do 10. septembra.

Hribar je na mariborskem likovnem prizorišču kot kipar aktivno deloval predvsem v desetletju po drugi vojni, danes je le malo poznan. Razstavljeno gradivo je – z nekaj izjemami – UGM podarila umetnikova hči Martina Šubic. Aktualna razstava je tudi prva priložnost za celovitejšo predstavitev umetnika, so zapisali v galeriji.

Hribar (1907-1983) se je rodil v Ljubljani, družina pa se je v Maribor preselila kmalu po prvi svetovni vojni. Bil je kipar samouk, ukvarjal pa se je tudi z umetno obrtjo, keramiko in fotografijo. Prvega likovnega pouka je bil deležen pri kiparju Francetu Ravnikarju, ki je služboval kot strokovni učitelj risanja na mariborski realni gimnaziji.

V mariborskem likovnem življenju je bil Hribar dejaven že pred drugo svetovno vojno: leta 1938 se je predstavil s keramiko, istega leta je prejel denarno nagrado za stiliziran grb Kraljevine Jugoslavije, leta 1939 pa je razstavljal s klubom likovnih umetnikov Brazda.

Po drugi svetovni vojni je obiskoval likovne tečaje pri slikarjih Maksu Kavčiču in Jožetu Žagarju. Leta 1946 je postal član Društva slovenskih upodabljajočih umetnikov in v okviru društva redno razstavljal do leta 1955. Bil je tudi član Slovenskega planinskega društva in planinec, njegovi številni fotografski motivi so posnetki Pohorja in pohorskih planinskih koč. Njegova fotografija je večinoma dokumentarna, zaslediti pa je tudi poskuse v umetniško-izrazni smeri.

V kiparstvu je delal v lesu, glini in marmorju. Med ohranjenim kiparskim gradivom prevladujejo portreti, ženski akti in maske. Zaslediti je različne likovne vzpodbude: sprva je občudoval delo hrvaškega kiparja Ivana Meštrovića, povojna dela ponekod odsevajo bolj umirjene francoske vzore ali pa so blizu socialističnemu realizmu. Po letu 1955 je opustil kiparstvo in se posvečal izdelovanju dekorativnih izdelkov iz lesa in keramike.

Inovativni pogled

Natalija Juhart Brglez, ki v umetniški prostor vstopa z inovativnim pogledom izvijanja perspektive, v svojih grafičnih serijah redefinira znane podobe mest v novo prostorsko realnost. S skrbno premišljenimi in večpomensko uporabljenimi likovnimi prvinami, kot so krog, šrafure, predvsem pa črta in barva se v spretnem izmikanju objektivno dogovorjenega odpira osebnemu doživetju, so zapisali v UGM.

Projekt Nepredvidljiva mesta posamezniku omogoča, da odškrne kotiček mesta Maribor in ga prestavi v svoj dom. Na voljo je serija šestih različnih motivov v tehniki sitotiska, ki jih je mogoče poljubno sestaviti.

Avtorica se jasno vzpostavlja kot graditeljica in stvariteljica, vendar točko pogleda z gledalcem vred vselej spretno tudi pozicionira kot del celote. “Želim doseči občutek pomiritve ob dejstvu, da smo si različni in da stvari doživljamo na več različnih načinov”, je povedala Juhart Brglez.

Natalija Juhart Brglez, rojena leta 1992 na Ptuju, je zaključila magistrski študij likovne pedagogike na mariborski pedagoški fakulteti in magistrski študij grafike na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje. Razstavljala je tako doma kot v tujini. Živi in dela v Mariboru.
VIR: STA

Uredništvo

See author's posts