V Muretincih v občini Gorišnica so na pogovornem omizju govorili o poplavni ogroženosti kmetijskih površin in kako bi lahko kmetovalcem pomagali pri varovanju kmetijskih zemljišč.

Gostje pogovornega omizja so bili minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano 14. vlade RS Jože Podgoršek, poslanec v DZ Andrej Kosi, župan občine Ormož Danijel Vrbnjak in član IO FKP Marko Toplak.

Ranfl: Kriva je država

Goste je povabil v Muretince organizator omizja Janko Ranfl, vodja Humanitarnega  društva Severovzhod 2012. To društvo je bilo dejansko ustanovljeno leta 2013 z namenom, da se reši poplavno varnost na območju dolvodno od Markovskega jezu, preko Ormoža vse do hrvaške meje. Gre za poplavno območje, ki je že več let ogroženo.  Ranfl je dejal, da so pred leti “šli v tožbe” zaradi poplav 2012. In da so pridobili izvedeniška mnenja, da je “90 % za te dolvodno od Markovec poplave kriva država zaradi neurejenih vodotokov”.  Zato meni, da mora država opraviti svoje delo in očistiti vodotoke.

Poziv državi, da končno nekaj naredi za varnost kmetijskih zemljišč in hiš ob reki Dravi

Da je res treba nekaj narediti in to čim prej, so menili tudi obiskovalci pogovornega omizja, ki so spregovorili na koncu vseh predstavitev. Oglasil se je tudi Slavko Visenjak, ki je doma v Gorišnici, ki je v razpravi dejal, da se morajo zadeve končno rešiti. Sam pozna situacijo, kot nam je dejal, že dolga leta: “Mogoče nam je včasih res uspelo, da smo nekaj tega gramoza spravili zraven, ampak zgleda, da zadnja leta to ni več mogoče iz raznih, ne vem, kakih, vzrokov. Govori se o ptičarjih in ne vem, o čem. Ampak jaz mislim, da je potencial nocojšnjega zborovanja v Muretincih takšen, da govori o tem, da je treba nekaj konkretno narediti. Treba predlagati državi, da mi to ne želimo, mi to zahtevamo, zato, ker ne gre samo za kmetijstva zemljišča, ampak tudi za hiše, ki stojijo ob Dravi in ki imajo še večje katastrofe kot na samih kmetijskih zemljiščih. Tako da je zadnji čas, da se pristopi k reševanju oziroma čiščenju reke Drave.”

Toplak: “Drave se ne čisti zaradi zaščite določenih ptic”

Marko Toplak, član izvršilnega odbora Foruma za kmetijstvo, je dejal, da se ljudje bojijo, da bo ostalo le pri besedah zaradi tega, ker jih tako učijo dolgoletne izkušnje. “Bodimo čisto realni, v 30 letih samostojne Slovenije je bilo 20 let samo pri obljubah. Ljudje se upravičeno bojijo teh zadev.” Meni še, da bi pri preprečevanju poplav morali uporabljati zdravo kmečko pamet. Izpostavil je, da “se Drave ne čisti zaradi zaščite določenih ptic. To se da narediti tako, da se en del pusti za njih, drugi del se počisti.” Poudaril je, da gre zdaj “ves gramoz na Hrvaško, mi ga kupujemo nazaj po dvojni ceni. To so absurdi. Samo s čiščenjem gramoza bi rešili vse pretoke in Pesnico, in kot je rekel en gospod, in Polskavo in glavno Dravo.”

Vrbnjak: Vodne žile so zaraščene, brežine niso več široke, problem v zamuljenosti

Danijel Vrbnjak, župan občine Ormož, je v predstavitvi na pogovornem omizju in za naše medij izpostavil, da se je nekaj zbranih županov iz tega območja že večkrat obrnilo na državo z željo, zahtevo, da se območje uredi. “Odziva žal ni,” nam je dejal. Pravi, da so vse glavne vodne žile, ki jih imajo po občinah zaraščene. “Določene brežine, bi rekel, niso več tako široke, potem, kar se tiče zamuljenosti, je alarmantna zadeva, in to so tiste zadeve, ki bi bile prve, ki bi se morale urediti,” je dejal, saj bi se s tem izboljšala pretočnost. Temu bi morale slediti še gradnje zadrževalnikov in ostali protipoplavni ukrepi., je še dodal.

Podgoršek: Država mora pomagati kmetovalcem na različne načine

Jože Podgoršek, ki je bil minister za kmetijstvo v 14. Vladi RS, je na pogovornem omizju izpostavil, da je za pravico do varovanja kmetijskih površin. Pri varovanju kmetijskih površin pa se da urediti več ukrepov, tudi protipoplavnih. Meni, da bi pri reki Dravi potrebovali celovito rešitev po celotni dolžini, tudi zaradi varovanja kmetijskih površin. Pravi, da je že pred leti v hudih poplavah Drava odnesla več hektarjev kmetijskih zemljišč. Zato meni, da potrebuje stara struga Drave sanacijo, povečanje pretočnosti, kot jo je imela nekoč. Pri tem pa meni, da bi lahko država pomagala kmetovalcem ne samo s financami, ampak tudi npr. z zmanjšanjem katastrskega dohodka na ogroženih območjih in s tem povezanih manjših plačil za zbornico, nižjo obdavčitvijo, večje socialne transferje, z ugodnimi krediti, posojili t.i. Ribniškega sklada, sklada za skladen regionalni razvoj.

Kosi: Gramoz odstraniti, nato pa uporabiti drugje

Andrej Kosi, državni poslanec, pa je izpostavil, da je treba narediti več na področju protipoplavnih ukrepov, med drugim je izpostavil gramoz, ki bi se ga moralo več dajati iz struge. Gramoz namreč zmanjšuje pretočnost reke. Tega bi bilo treba že prej, preventivno dati iz struge, nato pa ga, po njegovih besedah, uporabiti kot naraven vir pri gradnjah in drugje. Meni, da z odstranjevanjem gramoza ne bi uničevali struge. Prepričan je, da bi s tem protipoplavnim ukrepom poskrbeli za večjo varnost kmetijskih zemljišč in tudi drugih zemljišč, objektov.

Ob koncu predstavitve posameznih govornikov, ki so sicer razširili skrb za kmetovalce, kmetije in kmetijska zemljišča še širše, ne samo v zvezi s poplavljanjem Drave in njenih pritokov, so se oglasili tudi nekateri obiskovalci. Menili so, da bi morala država narediti več za kmete. Med drugim je eden od udeležencev omenil, da je star 60 let, 20 let pa ga že Drava poplavlja. Obiskovalci so še izpostavili, da bi občine morale dobiti več denarja za čiščenje kanala.

Uredništvo

See author's posts