V današnjem drugem soočenju mariborskih kandidatov za župana so se soočili: Vladimir Šega, Josip Rotar, Bernard Memon, Matic Matjašič, Nina Beyokol in Igor Jurišič.

OPN bi vrnili v prvo branje

Uvodoma je beseda tekla o OPN, ki je v zadnjih mesecih združil ljudi predvsem v KS Bresternica-Gaj in MČ Koroška vrata. Bernard Memon je glede OPN dejal: “Ni bil dovolj skomuniciran s KS in MČ. Se mi zdi, da se je s projektom precej hitelo. Res je, da si ga vsi želimo čim hitreje. Gospodarstvo čaka, občani čakajo, zato da se bo pravna podlaga končno uredila. Ta OPN sprejemamo na podlagi stare zakonodaje in starih pravil.” Matic Matjašič pa je, tako kot včeraj prvi kandidati, poudaril, da se je treba pogovarjati z občani:  “Treba je aktivno vključevati občane, do njih pristopiti. Če ga čakamo 20 let, mislim, da imamo še dva meseca za pogovor z občani, ki ga sedaj ni bilo.” Nina Beyokol je edina kandidatka z današnjega soočenja, ki ni mestna svetnica: “Smo mnenja, da naj se OPN vrne v prvo branje in se z njim počaka, saj je veliko stvari nedodelanih.” Med drugim je opozorila na selitev Pekarne.

In kako bi se OPN-ja lotil Josip Rotar? “Eno je to, kaj so zakonske norme in kako ga je treba voditi, strinjam se, da bi moral vključiti več ljudi, že na sami stopnji priprave, tudi dosti bolj dodelano bi moralo biti sodelovanje s soglasodajalci.” Da trenutno ni primeren čas za sprejem OPN-ja, meni tudi Vladimir Šega: “V tem OPN je kričalo kar nekaj kapitalskih interesov za gradnje tu in tam. Gradbena zemljišča so bila vedno vir visokih prihodkov, sicer ne bi sedaj gradili kot nori, pozabljamo pa, da je potrebno graditi stanovanja, ki si težko privoščijo stanovanje za tiste, ki si težko privoščijo stanovanje za par 100.000 evrov.” “Ni pripravljen v skladu z okoljskimi smernicami in tudi pravno ta OPN ne zdrži,” je znova poudaril Igor Jurišič, ki se je obrnil na upravno sodišče, a je to  zavrglo tožbo in zahtevo za izdajo začasne odredbe v zvezi s postopkom sprejemanja občinskega prostorskega načrta.

Mariborčani še vedno brez pitne vode, kako bi se lotili problematike kandidati?

“Potrebno je zaščiti vse vodne vire, smo absolutno proti posegom, ki ogrožajo vodne vire,” je povedal Josip Rotar in dodal: “Jaz sem za to, da vsak mora imeti dostop do svojih dobrin, a je treba upoštevati zdravo in razumno mero, kaj je možno in kaj ni možno.” Da je grozljivo, da se v 21. stoletju srečujemo s takšnimi težavami, pa je dodal Vladimir Šega, a vendarle opomnil: “Urbanizem v Sloveniji je katastrofalen in komunalna ureditev je zelo otežena za tak način bivanja.” Matic Matjašič občanom v obraz pove, da meni, da se jim župan dela norca v obraz: “Sredi Glavnega trga postavimo fontano, ki šprica vodo, ljudje pa nimajo osnovne stvari, kot je voda.” Kandidat Igor Jurišič meni, da gre za tematiko, kjer ni kompromisov: “To je ena od točk, ki bi morala biti ena izmed prvih prioritet, če ne prva prioriteta vsakega župana.” Bernard Memon pa je dejal, da je treba pristopiti k intenzivni prenovi: “Do sedaj se je dajalo 700.00 evrov za izgradnjo ali obnovo omrežja, ta sredstva je treba podvojiti ali potrojiti.” Kot eno izmed rešitev Matic Matjašič predlaga sofinanciranje malih čistilnih naprav in zbiralnike deževnic, tovrstne pobude je že dal, a naj bi od župana dobil odgovor, da denarja ni.

 “Imamo samo nekaj paradnih konjev, ki pa niso povezani v skupno zgodbo”

V avgustu 2022 je bilo v Mariboru izkoriščenih 1.697 bonov. Matic Matjašič je na tem mestu poudaril: “Zavod za turizem svoje vloge po mojem mnenju ni odigral.” Bernard Memon meni, da imeti samo Pohorje in mestno središče, ki sije v lepoti, ni dovolj: “Imamo samo nekaj paradnih konjev, ki pa niso povezani v skupno zgodbo. Pogrešamo skupno zgodbo, ki bo znala zaokrožiti zgodovino mesta.” 

Nina Beyokol: “V Mariboru, če greš čez mesto, je bolj ali manj prazno, bari in res so čez vikend zaprti, Avstrijci prihajajo zjutraj, ko je še vse zaprto, to je neugodno, če si turist. Še vedno stavimo na Zlato lisico, čeprav snega ni, ampak vsako leto obstaja upanje, mogoče bo, mislim, da bi Pohorje morali videti kot priložnost za druge športe, pohodništvo, kolesarjenje.” Da se stanje izboljšuje v zadnjih letih misli Josip Rotar: “Kolesarski turizem je doživel bum, to se v mestu opazi. Nek čist drug tip turista je prišel v Maribor.”

“Način, kako bi župan rad urejeval turizem, je krepko mimo, on bi želel, da se te prireditve, kultura in šport prilagodijo tako, da bi privabljale turiste. Ni res, ti  narediš dobro zgodbo in turisti bodo prišli,” je poudaril Vladimir Šega: “In ker so nas silili delati komercialne zadeve za turiste, se je zgodba poslabšala, zmanjkalo je denarja in turisti so posledično manj prihajali na dogodke.” 

“Promet je nekaj, kar mora biti v mestu tekoče”

Da je treba urediti javni potniški promet je poudaril Igor Jurišič in se je dotaknil neustreznega financiranja: “Maribor dobi med 20 in 25 milijonov evrov manj, kot država naloži obveznih nalog.” V zvezi s tem se je večkrat obrnil na župana, a je bil brez posluha.

Matic Matjašič meni, da je Maribor v zamaških: “Absolutno preveč prometa je.” Podpira, da Koroška ostaja odprta vaj ob konicah in za mestni promet. “Menim, da je potrebno narediti nekaj več korakov, ne samo govoriti. Na obrobju centra mesta smo si zamislili na obrobju mesta tri postopna vozlišča, ki bi potem tudi povečala frekvenco in pa tudi postala bolj atraktivna za potnike.” Po njegovem mnenju se je treba lotiti tudi Titove ceste. Kandidat Bernard Memon zagovarja cilj, da bi bila mestna središča namenjan pretežno pešcem. “Zdravje je najvišja vrednota in mi moramo okoljske standarde spoštovati, v nasprotnem primeru bomo plačevali visoke kazen.” Nina Beyokol dodaja, da Maribor rabi domišljen sistem za kolesarje in pešce in šele tedaj lahko od ljudi pričakujemo, da se ljudje ne bodo vozili z avtomobilom na krajše lokacije.

Izpostavili so tudi problematiko parkirnih mest. Vladimir Šega meni, da so študije, ki so narejene, dokaj kvalitetne, a je težava, da župan stroke ni poslušal.

Več sledi.

Uredništvo

See author's posts