Mariborski bend Alo!Stari je dopolnil prvih pet let. Člani so se sicer kalili že prej v drugih bendih, a ko jim je pred petimi leti Tine Matjašič predlagal, da se zberejo skupaj v novem bendu, so bili za, tako pravita Matej Kosmačin in Matic Mlakar. Ki sta nam pravzaprav povedala še veliko več – tudi to, ali se imajo radi in kakšno zvezo ima s tem bendom Schrödingerjeva mačka, čeprav se bend ravno ne gre kvantne mehanike.

Matej Kosmačin, basist v bendu Alo!Stari, in Matic Mlakar, kitarist in producent v istem bendu, sta odkrito spregovorila o tem, kako je biti pet let skupaj z ostalimi člani, kaj bodo delali za rojstni dan pa še marsikaj drugega.

“Sem prii!Nič ti neom!”

Matic in Matej sta se odločila, da bo naš intervju zjutraj, ker imata čez dan polno obveznosti, urnik natrpan do večera. Ni ju bilo treba čakati, saj sta že bila pod Pohorjem in bila kljub jutranji uri budna. “Malo je zgodaj,” je rekel Matic in sam sebe dopolnil: “No, ponavadi se vstanemo tudi za šiht tak zgodaj, ne samo za muziko.” Aha, ja, oba obvladata mariborščino, kar je skorajda pogoj za biti v tem bendu, ker pač Tine Matjašič piše take pesmi. Celo otroštvo in adolescenco, tako je povedal Matej, so poslušali “Sem prii!Nič ti neom!”, kar pomeni “Sem pridi! Nič ti ne bom (naredil)!” In preživeli. Čeprav so slišali tudi nasvet, da če ti kdo to reče, beži. In zdaj, ob petem rojstnem dnevu, imajo prav tak naslov novega albuma.

“Delaj to, kar znaš, pa boš dober.”

In ker pojejo v mariborščini, tako pojejo tudi njihovi oboževalci. Tudi v Ljubljani in drugod po Sloveniji. In zakaj prav mariborsko? “Bolj je direkten dialekt,” je rekel Matic in dodal: “Bolj spraviš sporočilo skozi.” In ja, pravi, da povsod pojejo vsi zraven: “Očitno smo se prav odločili.”  Matej je pritrdil: “Če veš, kaj delaš. Mi smo pilili to 40 let. Se pravi, v 40 letih smo se naučili mariborščine. Tak da, delaj to, kar znaš, pa boš dober.”

Po petih letih … energija je, interes še vedno je

Oba še vesta, kak je bilo, ko so začeli. Takrat so se imeli radi. Kaj pa zdaj? Oba sta nekoliko sramežljivo namuznila in pogledala drug drugega. Matic se je še zasmejal. Matej pa skorajda neodločno rekel: “Mislim, ja.” Čustveni led sta nato prebila. Seveda se imajo radi. Matej pa nato: “Dejstvo je, da smo toliko stari, da se ne ukvarjamo več toliko s težavami, kot bi se mogoče  v preteklosti, tako da  – energija je, interes še vedno je …” In potem sta spregovorila skupaj, kar z dopolnjevanjem stavkov, tako pač to počnejo tisti, ki se imajo radi. Matej: “Ko nam je dobro, …” Matic: “… se imamo radi.” Sicer pa kar hitro prileti iz ust “Nea guši”, kar je sicer tudi naslov ene od njihovih pesmi.

In zdaj nastopi Schrödingerjeva mačka!

In kam pravzaprav spadajo? V punk, v skate? Rock ne, pop ne. “Jaz bi tu rekel, da smo se samo diferencirali od drugih, s tem da smo skate punkerji, punkerji,” je začel Matej in nato: “Punkerji nismo, skaterji vidite po najinih postavah tudi ne. Vsaj ne več. To je samo to, da ne rečemo, da smo rock. Ker tudi rock nismo. Tudi pop ne.” Pa je nato pritegnil Matic: “V bistvu, nismo rock, nismo skate, pa tudi punk ne, pa tudi smo oboje, ne?” In pogledal Mateja za potrditev. “Ja, evo,” je ta rekel in poudaril: “Schrödingerjeva mačka!” In spet Matic: “Samo da je pes.” Tako, zdaj veste.

Če bi Schrödinger poslušal Alo!Stari …

Schrödingerjeva mačka je dejansko miselni eksperiment, eden najbolj znanih in tudi najbolj nerazumljenih konceptov v kvantni mehaniki. Preskus je naredil avstrijski fizik Erwin Schrödinger, ki verjetno ni niti slutil, da bo nekoč obstajal bend Alo!Stari. Schrödingerjeva mačka je zaprta v škatli.  Na spletu najdete preprosto razlago, za kaj gre, sicer pa se s tem ukvarjajo tudi znanstveniki. Na kratko: S škatlo je povezana naprava z radioaktivnimi atomskimi jedri in posodo s strupenimi plini. V škatli je mačka, ki ne more vplivati na napravo … potem se zgodi preskus  … Dokler ne odpremo škatle, ne moremo vedeti, ali je mačka v škatli živa ali mrtva. In dokler ne slišimo benda Alo!Stari in nismo na njihovem špilu, ne moremo reči, v katero zvrst, vrsto glasbe spadajo.

Dva koncerta, 27 pesmi, drugačen vrstni red

V ljubljanski Cvetličarni in na mariborskem Štuku bo publika ves čas plesala, pravi Matic. A ena pesem je od vseh 27 res posebna. Edina je taka. Pravi, da bo publika pela to. “Glavno, da midva sma skup” je nežna pesem, lahko bi rekli tudi romantična. In napovedal je posebno izvedbo tega komada. Matej pravi, da bo ravno na polovici špila. Sicer pa – v Cvetličarni bodo 18. 4., torej ta teden, v Mariboru pa 26. 4., torej naslednji teden. Štuk je razprodan, v Cvetličarno se mogoče še lahko pride. Publika pa lahko pričakuje veliko, 27 komadov eden za drugim, program je na novo pripravljen.

To sta še povedala!

Čisto vsega, kar sta povedala, namerno nismo napisali. Dajte sami poslušati, kaj sta povedala. O začetkih, o tem, da so začeli v kleti. In da so zdaj na velikih odrih in po klubih. Tudi o Sloveniji in o tem, da bi lahko bile določene regije s klubi bolj razvite. Pa celo, za koliko časa naprej imajo začrtan program. Poglejte, nista gušila.

Člani benda so se torej prej kalili drugje, igrali in nekateri tudi peli so že prej, potem pa so pristali skupaj. Tine Matjašič je glavni vokal, Matic Mlakar je kitarist, Jernej Metež je prav tako kitarist, Matej Kosmačin ima večkrat v rokah bas kitaro, Zadnji omenjeni, a ne zadnji v bendu Alo!Stari pa je  bobnar Tomaž Medvar.

Uredništvo

See author's posts